SiolNET. Sportal Drugi športi
1,74

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sportalovih 15: Petkovšek & Pegan: zlata orodna mojstra

Ko sta tujcem razlagala, kje trenirata, so se jima smejali #video

1,74

termometer

Leta 2005, ko je SiOL Sportal praznoval prvo obletnico obstoja, je bila Slovenija svetovna gimnastična velesila. Vsaj tako jo je videl svet, za kar sta skrbela Ljubljančana Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek. Tistega leta sta s svetovnega prvenstva v Avstraliji prinesla vsak po eno zlato medaljo. Ob tem sta nas leta razvajala tudi z zmagami na evropskih prvenstvih in v svetovnem pokalu ter tako uspešno vzdrževala vtis Slovenije kot gimnastične velesile.

Mojstra droga in bradlje nista le izdatno obogatila zgodovine slovenske gimnastike, pač pa sta močno zaznamovala tudi desetletje svetovne. Aljaž Pegan je bil inovator, njegovo ime nosita elementa tako na drogu kot na bradlji, ki je bila sicer specialnost Mitje Petkovška, perfekcionista, prvega telovadca, ki je v eni sezoni svetovnega pokala Mednarodne telovadne zveze (FIG) na enem orodju zbral več kot tisoč točk (1.016,34 leta 2008).

Primož Kozmus, Berlin 2019 Sportal Trije nepozabni trenutki in mučenje, ki traja še danes

S prvenstev prinesla devet medalj 

Petkovšek je bil dvakrat svetovni (Melbourne 2005 in Stuttgart 2007) ter štirikrat evropski prvak (Bremen 2000, Volos 2006, Amsterdam 2007 in Lozana 2008), Pegan pa enkrat svetovni (Melbourne 2005) in dvakrat evropski, že davnega leta 1994 v Pragi in leta 2004. Ta naslov je bil zanj še posebej sladek, osvojil ga je namreč na prvenstvu v Hali Tivoli v domači Ljubljani leta 2004. Da, tistega fantastičnega rokometnega leta 2004, s to razliko, da je srebrni Tivoli Pegan pozlatil.

Pegan izumitelj pegana

Aljaž Pegan si je izmislil dva težka elementa, ki zdaj nosita njegovo ime in ju v svoje sestave vključujejo tudi drugi tekmovalci. Prvo inovacijo je pripravil za bradljo, svoje drugo orodje, a najbolj znan je po peganu za drog, Ljubljančanovi paradni pripravi.

(Pegan pri 3:19, Kolman pri 4:21)

Drog je najbolj spektakularno in hkrati ali pa prav zato tudi najbolj nevarno orodje. Svojo izvirno prvino je svetovni javnosti predstavil na evropskem prvenstvu leta 1994 v Pragi. Zadnja leta kariere, ko se je spopadal s poškodbami, ni bil več sposoben izvajati pegana.

Svoj čas, preden se je popolnoma posvetil drogu, je bil odličen tudi na bradlji. Na tem orodju je leta 1999 v Glasgowu doživel tole:

Slovenski telovadec s svojo prvino pred Peganom je bil Lojze Kolman, prav tako na drogu, po Peganu pa sta se med inovatorji znašla še Alen Dimic za bradljo in nazadnje Sašo Bertoncelj, ki je svoj manever na konju z ročaji podrobno pojasnil tudi nam.

Anže Kopitar Sportal 15 let (st)rasti fanta s Hrušice, ki je postal svetovni hokejski mojster

Štukelj in Cerar olimpionika, P&P pa ...

Ob vsem zlatu sta v prvem desetletju 21. stoletja nabrala še številne srebrne in bronaste medalje, pa prevladovala tudi v svetovnem pokalu, zato pri tovrstnem naštevanju v oči zbode predvsem odsotnost. Odsotnost olimpijskih medalj.

Olimpijske igre so bile priljubljeno igrišče njunih slavnih predhodnikov, nesmrtnega olimpionika Leona Štuklja (1998–1999), ki se je na igrah v Parizu (leta 1924) in Amsterdamu (1928) veselil treh zlatih odličij iz mnogoboja, z droga in s krogov, kot tudi slavnega Mira Cerarja, ki je bil zlat v Tokiu (1964) in Mexico Cityju (1968) na konju z ročaji, tema medaljama pa v Mehiki dodal še olimpijski bron na drogu.

Leta in leta po Štuklju in Cerarju. 2xP. Mojster na drogu. Mojster na bradlji. Mojstra, ki sta spremenila dojemanje gimnastike.
Leta in leta po Štuklju in Cerarju. 2xP. Mojster na drogu. Mojster na bradlji. Mojstra, ki sta spremenila dojemanje gimnastike. Foto: Vid Ponikvar

Zakaj?

Cerar starejši je naslove (skupno je osvojil osupljivih 24 kolajn, štirikrat je bil svetovni in kar devetkrat evropski prvak) osvajal še na bradlji, parterju, krogih in preskoku. Prav v tej vsestranskosti oziroma pomanjkanju te pa se skriva rešitev olimpijske skrivnosti dvojca P&P. Petkovšek in Pegan sta bila specialista, kar je v moderni gimnastiki normalno - nenehno dodajanje prvin skozi leta in vse težje sestave pač ne dopuščajo drugega -, kvalifikacijska merila za olimpijske igre pa so medtem zastarela, ostala so naklonjena vsestranskosti. Mnogobojcem.

Na tej točki pade tudi iluzija močne gimnastične reprezentance. Kljub zastarelim in omejujočim olimpijskim pravilom je pravim svetovnim velesilam na največje športno tekmovanje na planetu vseeno vedno uspelo pripeljati svoje najboljše telovadce, v majhnih reprezentancah, kot je slovenska, ki niso mogle sestaviti ekipe asov za ekipni mnogoboj, pa so bili telovadci prepuščeni samim sebi. Prav Pegan in Petkovšek sta bila dober primer pri izpostavljanju nesmiselnosti olimpijskih kriterijev, pa ne edina, pritisk na Fig pa je skozi leta le odprl nekaj več manevrskega prostora.

Nadia Comaneci Sportal Športnica za čisto desetko, ki se je bojevala tudi s hudo depresijo #video

Olimpijska nočna mora

"Pri 20 letih nisem vedel, da je v Sloveniji nesprejemljivo, če si iskren in poveš, da meriš na zlato medaljo." "Pri 20 letih nisem vedel, da je v Sloveniji nesprejemljivo, če si iskren in poveš, da meriš na zlato medaljo." Foto: Vid Ponikvar Peganu svojih olimpijskih sanj ni izživel, srečne konstelacije uvrstitev in kriterijev ni dočakal. Leta 2008 si je pravico nastopa na igrah v Pekingu prislužil aktualni svetovni prvak na vsakem od orodij. Pegan je bil na SP v Stuttgartu leta 2007 podprvak. Igre na Kitajskem so tako minile brez drugega najboljšega "drogaša" na svetu. Petkovšek se je dvakrat prebil skozi sito, a sta se njegova nastopa v Sydneyju (2000) in Pekingu sprevrgla v manjšo olimpijsko nočno moro.

Še posebej v Avstralijo je Petkovšek odpotoval kot eden izmed favoritov, evropski prvak, samozavestno je napovedal zlato, nato pa na tekmi naredil veliko napako in ostal brez kolajne. Drzne napovedi je kasneje obžaloval. "Pri 20 letih nisem vedel, da je v Sloveniji nesprejemljivo, če si iskren in poveš, da meriš na zlato medaljo. Ko mi je v Sydneyju spodletelo, so se iz tega delale prave komedije. Ljudje so se norčevali. Češ, rekel je, da je njegov cilj zlata medalja, potem pa takole. Zdaj sem pri izjavah bolj previden. Slovenci imamo raje tiste, ki govorijo bolj megleno," nam je leta 2013 povedal v intervjuju.

Sportal "Pri nas je nesprejemljivo, če poveš, da meriš na zlato"

Sodobnega centra na Viču nista dočakala

Izgradnje gimnastičnega centra CPP nista dočakala kot aktivna telovadca. Izgradnje gimnastičnega centra CPP nista dočakala kot aktivna telovadca. Foto: Vid Ponikvar Gimnastičnemu dvojcu P&P je torej v imenitnih karierah zmanjkala olimpijska slast, pa sta nas vseeno leta in leta razveseljevala z uspehi. Bila sta nedvomno športna zvezdnika, ki sta zaznamovala tudi obdobje Sportala, svoje mesto v soju medijskih žarometov pa izkoriščala tudi za opozarjanje na slabe razmere, v katerih so trenirali tako onadva kot tudi njuni sodobniki.

Nešteto je bilo pogovorov na temo odsluženih in neprimernih telovadnic, pa predolga leta tudi o obetajoči in frustrirajoče odmikajoči se rešitvi. Izgradnje novega gimnastičnega centra Ljubljana, neuradno imenovanega Center CPP (Cerar, Petkovšek, Pegan) nista dočakala kot aktivna telovadca. Pegan (letnik 1974) je športno pot uradno sklenil leta 2013, dve leti mlajši Petkovšek je vztrajal do oktobra 2015, upokojil se je mesec dni pred odprtjem gimnastičnega središča na Viču.

Peter Prevc Sportal Kako so Petra Prevca neuspešno lovili po zraku #video

Peganov nastop v finalu SP 2005:

Nič več turobnih razvalin

Sedanje in prihajajoče generacije telovadk in telovadcev imajo zdaj v prestolnici na voljo sodoben, svetel in funkcionalen dom. Osvobojeni so treniranja v turobnih razvalinah, kakršna je bila študijska telovadnica Narodnega doma v neuglednem kotičku tivolskega parka, stisnjena med letno telovadišče ob bazenu Ilirija, železniško progo in nadvoz Prešernove ceste, dom Mitje Petkovška, ali večjega, pa prav tako zastarelega doma Partizan v Trnovem, kjer je nešteto ur v premajhni telovadnici z ravno dovolj visokim stropom, da po njem pri seskoku z droga ni podrsal z nogama, preživel Aljaž Pegan.

Tina Maze Sportal Kako je Tina Maze spremenila slovensko športno miselnost

Petkovškov nastop v finalu SP 2005:

Pa prihodnost?

Pa bodo zaradi tega večji tudi uspehi? Nam na naslednje zvezde orodne telovadbe ne bo treba čakati 35 let, kot jih je preteklo od Cerarja do dvojca P&P? Težko. P&P sta bila fenomen. Najbrž neponovljiv fenomen. V tako majhni deželi, s tako majhnim naborom telovadcev bolj ali manj statistična anomalija, pa vseeno. Znanje, kot kaže, pri nas imamo, trenerje imamo, dela se dobro, stik s svetovnim vrhom držijo Sašo Bertoncelj, Adela Šajn, Rok Klavora, Teja Belak, Alen Dimic, Tjaša Kysselef

"Želel bi si, da bi trenerji in telovadci delali bolj kakovostno. Kot kaže, je naravno, da le na vsakih 20 ali 30 let pride trener, ki si resnično želi vzgojiti svetovnega prvaka in ki tudi ima material, ki ga v tej smeri lahko obdeluje. Je pa dejstvo, da se iz vsakogar to ne da. Ne moreš pa pričakovati od trenerjev in telovadcev, da bodo garali tako, kot je treba, to morajo začutiti sami," razmišlja Petkovšek.

Slovenija 2015 Sportal Uspeh, ob katerem se moramo še danes uščipniti #video #foto
Na kratko: 10. junija 2004 je luč spletnega sveta ugledal SiOL Sportal kot poseben športni zavihek Siol.net. Od takrat vam poskušamo približati šport. Za vas poročamo z največjih tekmovanj, obenem pa priložnosti ne ponujamo le vrhunskemu športu. Pred 15 leti bi vas nagovorili s "spoštovane bralke, cenjeni bralci", danes vam želimo ponuditi več. Več videa, fotografij … Zato, spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci, dovolite nam, da si v nadaljevanju meseca osvežimo spomin na Sportalovih 15 let. Hvala vsem, ki ste sooblikovali naš medij, hvala vsem, ki ga spremljate.

Preberite še:

Zlatko Zahović, Marcos Tavares Sportal 15 let vožnje na mariborskem nogometnem vrtiljaku Rokomet Sportal 15 Sportal Leto, ko Slovencem ni bilo para Aljaž Turk Sportal 15-letni Aljaž: Če želiš biti najboljši, kolesarstvo ne more biti hobi, biti mora kot služba #video Zala Šrot Sportal Zali(ni)h petnajst let

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin