Sportalovih 15
Petek, 14. 6. 2019, 13.00
4 leta, 10 mesecev
SPORTALOVIH 15: TINA MAZE
Kako je Tina Maze spremenila slovensko športno miselnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,04
8
Sporočilna vrednost Tine Maze, katere kariera se je v dobršnem delu prepletala s Sportalovimi petnajstimi leti, je precej večja od velikega globusa in kolajn z velikih tekmovanj.
"Madona, tale Janja Garnbret je še ena punca, ki je v Vailu pustila svoj pečat! 'Brawo dčva'! Koroška ima zopet oziroma še kar veliko razlogov za ponos," je – z neprimerno pozitivnejšo noto kot ob nedavnem imenovanju Janeza Slivnika za trenerja ženske smučarske reprezentance – ob delitvi torkovega Sportalovega intervjuja z nesporno plezalno kraljico Janjo Garnbret na socialnem omrežju Twitter zapisala Tina Maze. Prav tako Korošica, ki je pečat v Vailu, na tedaj njenem zadnjem svetovnem prvenstvu, z dvema zlatima kolajnama in eno srebrno, pustila pred štirimi leti in pol. Tudi zaradi tega prvenstva, še zdaleč pa ne le zaradi njega, naša revizija ob petnajstletnici Sportala nikakor ne more miniti brez najboljše slovenske alpske smučarke vseh časov.
Navsezadnje so njeni uspehi in posledično zgodbe o njej zaznamovali dobršen del tega desetletja in pol. A ne le dosežki, s katerimi je nadgradila vse podvige predhodnikov v tem tradicionalno slovenskem ali kar nacionalnem športu, Tina je pečat pustila tudi z odliko, ki jo, kot kaže, ni mogla prezreti niti ob pogledu na Garnbretovo. To pa je zmagovalna miselnost. Ne kot puhlica, ki jo prepogosto uporabljamo in z njo razvrednotimo njeno bistvo, temveč lastnost v najbolj prvinski športni obliki.
Šampionska miselnost
Zmagovalna miselnost v njenem primeru ne nastopa le kot nasprotje podleganju pod težo pritiska. Gre za stanje tekmovalnega duha, ki ob zavedanju lastnih sposobnosti, poznavanja konkurence in vloženega dela izključuje prehitro zadovoljstvo. Z desetim, sedmim ali petim mestom. Da, tudi z drugim mestom, čeprav gre za kolajno. A če je bilo dosegljivo prvo …
To je tista iskra, ki jo je, jasno, ob nespornem talentu, prefinjenem tekmovalnem instinktu in ogromnih ter sistematičnih količinah dela, imela v sebi Tina Maze. Tisti manjkajoči kamenček v mozaiku prenekaterih slovenskih športnih velikanov, katerih kariere so bile izjemne, a bi vendarle lahko bile še boljše, če bi si drznili izzivati tudi tiste najvišje cilje.
Več kot ljubezenska zgodba
Ko je Sportal ugledal luč sveta, je bila Janja Garnbret stara pet let. Tina Maze je takrat štela že 21 pomladi, ali – da bo vse skupaj bolj avtentično – 21 zim. Dovolj, da je bilo jasno, za kako izjemno nadarjeno smučarko gre, a obenem premalo, da bi govorili o šampionki svetovnega kova. Potrebovala je tekmovalno preobrazbo. V sebi je morala predramiti zdaj že večkrat omenjeno šampionsko miselnost.
Pri tem ji je v veliki meri pomagal Andrea Massi, ki ga je spoznala leta 2002, na samostojno pot pa sta se podala leta 2008. Za mnoge je to pač le zgodba o ljubezni. Za slovenski šport precej več. Goričan je Črnjanko rešil predčasnega konca kariere z "le" šestimi zmagami in statusom "luzerke" velikih tekmovanj. Imel je pogum, interes, (pre)drznost in neizmerno voljo za učenje, prilagajanje ter postavljanje sistema, v katerem bi se lahko tekmovalka rešila navidezne determiniranosti in otresla okovov preteklosti.
Nova Tina
Kar je Mazejevo na samostojni poti najbolj ločevalo od slovenskega (športnega) povprečja, sta odnos do ciljev in šampionska drznost, s katerima je zavestno presegala vcepljeno mentaliteto in premagovala samo sebe, da bi naposled lahko premagovala druge. Na ta način je v sedmih sezonah samostojne poti osmislila nesporno nadarjenost, smučarsko intuicijo, tekmovalno inteligentnost in izjemno telesno pripravljenost.
Upala si je napadati najvišje cilje in pri njihovem doseganju skrbela, da se je z vsakim premaganim vrhom odprl nov vrh. Še višji, še zahtevnejši. Za razliko od številnih slovenskih športnikov se, vsaj v drugem delu kariere, ni zadovoljila s "prvo zmago", četudi bi ji širša okolica to dovoljevala oziroma bi to celo pričakovala. Prav zaradi tega je imela pravico do joka ob drugih ali tretjih mestih ter celo do zadržanega nasmeha ob zmagah, saj je preprosto vedela, da zmore več.
Spremenjena miselnost
Ko se je 7. 1. 2017 kot lastnica enega velikega in dveh malih globusov, zmagovalka 26 tekem svetovnega pokala, svetovna rekorderka po številu točk v eni sezoni, olimpijska in svetovna prvakinja ter dobitnica trinajstih kolajn z velikih tekmovanj, od katerih jih je kar šest zlatih, poslovila od smučarske karavane, jo v ciljnem izteku pohorskega Snežnega stadiona ni pričakal grozd reprezentančnih tekmovalk. Ni bilo polivanja s šampanjcem, objemov in drugih podobnih scen, ki jih pogosto vidimo.
Tudi danes so za Mazejevo in Massija marsikatera domača smučarska vrata trdno zaprta. Posledica sporov in starih zamer. Zdi se, da trenutno za tvorca smučarske pravljice v slovenskem vrhunskem alpskem smučanju ni pravega prostora. Vseeno pa je sled, ki jo je pustil goriško-koroški dvojec še vedno zelo vidna in vplivna. Zrcali se v spremembah športne miselnosti. Mogoče je. Vredno je poskusiti. To ve tudi Janja Garnbret, predstavnica tega novega neustrašnega rodu.
8