Naložbeni navdih
Sreda, 29. 10. 2025, 5.30
29 minut
PODKAST GENERALI INVESTMENTS NALOŽBENI NAVDIH
Približuje se konec leta: je čas za pregled mojega portfelja?
Finančni svet je v letu 2025 zaznamovalo pestro dogajanje – od nihanj na kapitalskih in kripto trgih do geopolitičnih napetosti, ki so večkrat pretresle vlagateljsko samozavest. Iz njih je mogoče potegniti nekaj zanimivih sklepov – tako o stanju na trgih kot o vedenju vlagateljev. V tokratni epizodi podkasta Naložbeni navdih voditelj dr. Peter Merc in Goran Djuratović iz družbe Generali Investments razmišljata o ključnih dogajanjih letošnjega leta, ocenjujeta gibanja na ameriških in evropskih trgih, razpravljata o tem, kako pogosto pogledati svoj portfelj in kdaj ukrepati, ter odgovarjata na vprašanje, kaj bi lahko prineslo leto 2026 – in še marsikaj drugega.
Goran Djuratović je že več kot dve desetletji dejaven v svetu financ. Svojo kariero je začel kot borzni posrednik, kasneje je deloval kot zasebni bančnik, danes pa je v družbi Generali Investments direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja. V vseh teh letih ga spremlja ista nit – razumevanje trgov, svetovanje vlagateljem in iskanje priložnosti v stalno spreminjajočem se gospodarskem okolju.
"Ves ta čas sem vpet v svet svetovanja, analiz in spremljanja kapitalskih trgov – tako doma kot globalno. Naš cilj je, da zajamemo čim širši spekter informacij in jih na razumljiv način približamo vlagateljem," pravi Djuratović. Z izkušnjami, ki segajo od obdobja pred finančno krizo do današnjega digitaliziranega investicijskega okolja, razume cikličnost trgov in pomen dolgoročnega pogleda
Pester konec tednov in Trumpova objava, ki je stresla trge
Snemanje tokratnega pogovora je potekalo 13. oktobra – le nekaj dni po burnem koncu tedna, ki je pošteno razburkal vlagatelje na svetovnih trgih. Petkova objava ameriškega predsednika o ponovni uvedbi carin na Kitajsko je sprožila val negotovosti in padce na borzah. Ker so bili kapitalski trgi čez konec tedna zaprti, se je razpoloženje hitro preselilo na kriptotrge, kjer se trgovanje nikoli ne ustavi. Že v nedeljo pa je sledila še ena objava z umirjenim tonom – da ZDA želijo sodelovati s Kitajsko – in v ponedeljek so se tečaji večinoma popravili. "Če se ne bodo zgodile nadaljnje zaostritve, se bo trg umiril in bomo znova pluli v mirnejših vodah, kjer gibanja določajo ekonomski podatki, ne pa objave," je ocenil Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri Generali Investments.
Na vprašanje, ali v takšnem okolju sploh še veljajo makroekonomski temelji, se je nasmehnil in dodal, da je čez konec tedna naletel na zanimivo objavo, ki vse pove: "Na levem ekranu vidiš vse certifikate, analize in finančne modele, na desnem pa Trumpovo objavo: 'It's all about me.'" S tem je slikovito povzel (delno) realnost sodobnih trgov, kjer lahko ena objava na družbenih omrežjih v trenutku zasenči vse gospodarske kazalnike.
Po njegovih besedah se je Trumpov vpliv v drugem mandatu še okrepil – več neposredne komunikacije, več impulzivnosti in manj zadržkov. A dolgoročni vlagatelji so po njegovem mnenju že vajeni takih pretresov: kdor je konec tedna ostal miren in se ni panično odzval, je že v ponedeljek videl, da se trgi vračajo v ravnotežje.
Zlato znova v središču pozornosti vlagateljev
Ko so se borzni indeksi v zadnjih tednih približali rekordnim vrednostim, je v ospredje znova stopilo tudi zlato – ki je prav tako doseglo zgodovinski vrh. Zgodovinsko gledano zlato običajno zasije v času večjih kriz, vojn ali gospodarskih pretresov, ko vlagatelji iščejo varno zatočišče za svoj kapital. Tokrat pa se njegova rast dogaja v razmeroma stabilnem globalnem okolju – brez uradne vojne ali globoke recesije –, kar jo dela še toliko bolj zanimivo.
"Morda se s tem ne bi povsem strinjal," pravi Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri Generali Investments. "Res je, da nimamo globalne vojne, a konfliktov je veliko – in nekateri so najmočnejši po drugi svetovni vojni. Na evropskih tleh imamo največji konflikt po desetletjih, osem milijonov beguncev in žal veliko žrtev. To vseeno precej trka na naša vrata."
Zlato je po njegovih besedah že zgodovinsko znano kot ohranjevalec vrednosti, katerega glavna funkcija je zaščita pred inflacijo in ohranjanje kupne moči denarja, medtem ko delnice predstavljajo generator rasti. V zadnjih 35 letih se cikli med zlatom in delnicami izmenjujejo: obdobja, ko "zlato zasije", in obdobja, ko vodijo delnice. "Zato ima zlato v portfeljih priporočljivo običajno od 10- do 15-odstotni delež," pojasnjuje Djuratović. "Ne zaradi rasti, temveč zaradi razpršenosti in stabilizacijskega učinka v kriznih obdobjih. Bilo bi neumno razmišljati, da ga ne bi imeli."
Dodaja še, da večina Slovencev še vedno prisega na fizično zlato. "To je ta naš germansko-avstro-ogrski refleks – devet od desetih vlagateljev ga raje kupi v fizični obliki, shrani doma ali v trezorju in občasno preveri, koliko je zdaj vredno."
Srebro dohiteva zlato
Podobno zgodbo v zadnjih mesecih piše tudi srebro, ki je dolgo veljalo za manj opazno naložbo, zdaj pa dohiteva svojega "zlatejšega" sorodnika.
Po Djuratovićevih besedah je srebro naredilo t. i. catch up – zaprlo je vrzel v primerjavi z zlatom. Prvi razlog je bila njegova podvrednotenost, drugi pa večja industrijska uporaba. Povpraševanje po srebru v industriji – zlasti v proizvodnji elektronike, baterij in sončnih panelov – je bilo precej višje, kot so sprva ocenjevali analitiki.
"Zato se je ta razkorak med zlatom in srebrom zmanjšal," pojasnjuje. "Tako kot pri zlatu imamo tudi pri srebru cikle – obdobja, ko njegova vrednost hitro raste, in obdobja, ko stagnira ali pade. Verjetno bo tako tudi v prihodnje. A če pogledamo dolgoročno, zlato običajno prednjači in ima neko premijo v primerjavi s srebrom."
Združene države Amerike v letu 2025
Ko se približuje konec leta, je pravi trenutek za pogled nazaj – in eden ključnih poudarkov je gotovo dogajanje v Združenih državah Amerike. Leto 2025 je bilo za ameriško gospodarstvo razmeroma stabilno, čeprav je bilo politično dogajanje burno. "Ekonomsko gledano nas ZDA niso posebej presenetile," pravi Goran Djuratović. "Zgodbo smo kar dobro ocenili in jo ves čas pozorno spremljamo. Bolj kot gospodarstvo me je presenetilo politično dogajanje – migracije, polarizacija in splošno razpoloženje v državi."
Kljub vse bolj zaostrenim odnosom med Washingtonom in Pekingom so trgi ostali mirni. Trumpova napoved ponovne uvedbe carin na Kitajsko je sicer kratkoročno povzročila nihanja, vendar vlagatelji tega niso razumeli kot sistemsko grožnjo. "Geopolitična slika letos še ni močneje vplivala na trge, saj je 'veselica' še vedno podprta z ohlapno denarno politiko, ki se bo po vsej verjetnosti nadaljevala," ocenjuje Djuratović.
Največ pozornosti so tudi letos pritegnila velika tehnološka podjetja – t. i. Magnificent Seven. "Amerika poskuša utrditi svoj vodilni položaj predvsem na področju umetne inteligence, kjer je še vedno daleč pred Kitajsko in Indijo," pojasnjuje Djuratović. Analitiki sicer opozarjajo na tveganje t. i. bega možganov, ki bi lahko dolgoročno vplival na konkurenčnost, a za zdaj gospodarstvo ostaja trdno.
V zadnjem delu leta so se okrepile tudi razprave o tem, ali se okoli umetne inteligence že napihuje nov tehnološki balon. "Vrednotenja so res visoka, vendar je razlika od dotcom obdobja očitna – današnja podjetja že ustvarjajo konkretne prihodke in rast financirajo iz lastnih dobičkov, ne z dolgom. Dvig naročnine jim ne prinaša dodatnih stroškov, prihodki pa takoj zrastejo," pravi Djuratović.
Vprašanje, ali bodo nove ameriške carine na Kitajsko vplivale na trge, ostaja aktualno. "Zagotovo bodo imele kratkoročne učinke," pravi Djuratović. "Vsaka sprememba v trgovinski politiki se najprej pozna na surovinah, potem na industriji in potrošniku. Misliti, da leto 2026 ne bo volatilno, bi bilo precej naivno – marsikaj se bo še zgodilo." Trump je po njegovih besedah osebnost, ki išče pozornost in želi biti v središču dogajanja, zato bo tudi v prihodnjem letu igral pomembno vlogo. "A če gledamo fundamentalno, leto 2026 ocenjujemo kot pozitivno. 'Printerji bodo brneli' – to je Trumpov adut. Zaveda se, da povprečni Američan glasuje z denarnico: če bo občutil izboljšanje svojega finančnega položaja, bo glasoval zanj. Zato bo politika še naprej podpirala rast – tudi če to pomeni nekoliko višjo inflacijo," dodaja Djuratović.
Po njegovem mnenju pa ostaja največje tveganje koncentracija moči tehnoloških velikanov: "Zato imajo Magnificent Seven to oznako z razlogom – a hkrati morda postajajo premočni."
Evropa v letu 2025
Če je bilo leto 2025 v ZDA zaznamovano s stabilno rastjo in tehnološkim optimizmom, je bila Evropa bolj zadržana – a z nekaj presenečenji. Največ jih je po besedah Gorana Djuratovića prišlo iz finančnega sektorja. "Presenetil me je predvsem finančni sektor – banke in zavarovalnice," pravi. "Od velike finančne krize naprej so se precej prestrukturirale. Res jih obremenjuje veliko pravil, vendar so uspešno prešle na digitalno bančništvo in izboljšale dostopnost storitev."
Po njegovem mnenju se to, kar ameriške banke počnejo že leta, zdaj z zamikom dogaja tudi v Evropi. Pomagalo je tudi nekoliko zgodnejše znižanje obrestnih mer v EU, kot v ZDA, kar je bančnemu sektorju omogočilo hitrejše okrevanje. "Če se bo zgodila nadaljnja deregulacija, ima sektor še precej prostora za rast," ocenjuje Djuratović.
Hkrati opozarja, da se bo Evropa morala odločiti za večjo fleksibilnost in manj birokracije, sicer ji grozi stagnacija. "Mlajši uporabniki danes ne gledajo več na geografsko pripadnost banke – izberejo tisto, kar je varno, preprosto in ugodno. Evropa se bo morala temu prilagoditi, sicer bo zaostajala," pravi. Kot dodaja, bi bila "kapitalska, fiskalna in morda tudi davčna unija" korak, ki bi Evropo okrepil – čeprav je vprašanje, ali bodo politične strukture to dopustile.
Naslednji sektor, ki je v zadnjih letih v ospredju, je obrambna industrija. "V zadnjih treh letih je postala pravi zvezdnik," pravi Djuratović. "Res pa je, da je zelo volatilen – že novica o deeskalaciji kakšnega konflikta lahko povzroči desetodstotni padec delnic, kot je denimo Rheinmetall." Čeprav je v Evropi ta panoga še vedno nekoliko kontroverzna, jo po njegovem mnenju v prihodnjem desetletju čaka eksponentna rast. "To je industrija, ki bo imela praktično neomejen dotok sredstev, zato jo pozorno spremljamo in jo že delno vključujemo v portfelje," pojasnjuje. Pri Generali Investments so med drugim že izpostavljeni do Rheinmetalla, znotraj skupine pa se oblikujejo tudi specializirani obrambni skladi – predvsem v državah, kot je Poljska. "Tudi pri nas razmišljamo v tej smeri. Z ekonomskega vidika gre gotovo za področje z močnim potencialom rasti," pravi Djuratović.
Njegove besede potrjujejo tudi napovedi industrije – nemški Rheinmetall namreč načrtuje povečanje prihodkov s sedanjih 10–15 milijard evrov na 40–50 milijard do leta 2030. "Tudi pri nas smo stopili na ta vlak," dodaja Djuratović. "V Sloveniji smo vzpostavili holding, ki povezuje slovenske proizvajalce v obrambni industriji – in to bo v prihodnjih letih zelo zanimivo spremljati."
Kaj nas čaka v letu 2026?
Po besedah Gorana Djuratovića je leto 2025 vlagateljem pripravilo precej spodbudno izhodišče za leto 2026. "Po našem mnenju bomo leto sklenili precej močno," pravi. "Dogodki, kot je bil zadnji, se lahko še ponovijo, a verjamemo, da je to morda zadnje večje presenečenje. Nobeni strani – ne ZDA ne Kitajski – ni v interesu, da bi to preraslo v novo gospodarsko ali politično krizo." Djuratović pričakuje miren konec leta in nekaj pobiranja dobičkov v začetku 2026. "Januar in februar sta običajno nekoliko počasnejša meseca. Mi jima pravimo meseca priložnosti, saj se takrat pogosto pojavijo dobri vstopni trenutki," pojasnjuje. Dolgoročnim vlagateljem zato svetuje, naj ostanejo izpostavljeni in nove priložnosti izkoristijo premišljeno.
Makroekonomska slika ostaja stabilna – potrošnik je zdrav, zaposlenost visoka, zlasti na Zahodu. "Če bo to še naprej podprto s sproščeno monetarno politiko in 'tiskanjem denarja', imamo zelo lep recept za uspešno leto 2026 – tako za delnice kot za vse realne naložbe," pravi Djuratović. Manj optimističen je pri dolgoročnih obveznicah, kjer vlagatelji zaradi izgube zaupanja v sistem zahtevajo višje donose. Na kratkem delu še vedno vidi priložnosti predvsem v podjetniških obveznicah, kjer podjetja ustvarjajo rast in redno izpolnjujejo obveznosti.
Po ocenah analitikov se v letu 2026 nakazuje tudi ponovna rahla rast inflacije – verjetno med 2,8 in 3,5 odstotka, torej nekoliko nad ciljno ravnjo. "Neuradno se govori, da bi centralne banke lahko tolerirale inflacijo okoli treh odstotkov," dodaja.
Kljub optimizmu opozarja, da leto ne bo brez preizkušenj. "Ne smemo biti naivni – leto 2026 bo volatilno. Pet ali šest dogodkov bo zagotovo zamajalo trge, a to je zdaj preprosto 'business as usual'. Vlagatelji so se na nihanja že navadili. Tisti, ki so v preteklih letih ostali v naložbah, so danes precej odpornejši in bolj mirni," sklene.
Individualni naložbeni računi – nova priložnost za slovenski kapital
Leto 2026 bo v Sloveniji zaznamovala tudi uvedba individualnih naložbenih računov (INR), ukrepa, ki bi lahko prebudil domači kapitalski trg. Po besedah Gorana Djuratovića iz Generali Investments gre za zelo pozitivno pobudo, saj spodbuja premik neaktivnega denarja v investicije.
"Okvir je že sprejet, začetek izvajanja je predviden marca 2026. Če bodo država in vsi ponudniki podprli projekt, lahko pritegne tudi tiste vlagatelje, ki zdaj denar le hranijo na računu," pravi Djuratović. Po njegovem mnenju bodo Slovence k vlaganju spodbudile davčne ugodnosti in priložnost za sodelovanje v razvoju domačih podjetij.
Trenutno imamo na bankah okoli 29 milijard evrov depozitov, od tega kar 83 odstotkov na vpogled. "Slovenci odlično varčujemo, a slabo investiramo. Denar pri 0,1-odstotni obrestni meri izgublja vrednost, zato so ukrepi, ki spodbujajo vlaganje, zelo dobrodošli," dodaja.
Djuratović ocenjuje, da bi lahko sistem INR že prvo leto pritegnil od 200 do 300 milijonov evrov. Ključno pa bo, da država projekt dolgoročno podpira in ohranja zaupanje vlagateljev. "Če se ljudje počutimo bogatejše, več tudi trošimo – in to ima multiplikativen učinek na gospodarstvo. Vse se mora le pravilno sestaviti," sklene.
Kako pogosto pogledati svoj portfelj in kdaj ukrepati?
Vsak vlagatelj bi moral svoj portfelj pregledati vsaj enkrat na leto, poudarja Goran Djuratović iz Generali Investments. "Tako kot avto ali toplotno črpalko je treba tudi portfelj redno servisirati – preveriti, ali so cilji še isti in ali so tržni trendi še vedno ugodni."
Po njegovih besedah so se v preteklosti najbolje izkazali vlagatelji, ki so bili "pasivno aktivni" – niso se odzvali na vsak kratkoročni padec, a so enkrat letno opravili pregled in po potrebi naredili manjše prilagoditve. Mlajše generacije so sicer bolj aktivne, vendar naj bo temelj vsakega portfelja globalno razpršena delniška naložba, predvsem na zahodnih trgih. Okrog tega se lahko dodajajo t. i. sateliti – tematske ali sektorske naložbe, kot so umetna inteligenca, energija ali obrambna industrija.
"Ključno je, da vlagatelj ostane investiran. Največja napaka je, da ob vsaki korekciji vse proda in gre v denar," opozarja Djuratović. Tudi dr. Peter Merc izpostavlja pomen zaupanja strokovnjakom: "Naloga malega vlagatelja je, da, če ni profesionalec, zaupa tistim, ki se s tem ukvarjajo. Tako je tudi manj pod stresom. Sam sem, ko sem trgoval z delnicami, občutil točno to – paniko, kdaj prodati, kdaj zapreti izgubo. To je najslabši občutek."
Djuratović ob tem dodaja, da imajo vlagatelji, ki so z njimi že dlje časa, pogosto ustvarjen t. i. "špeh" – kumulativni dobiček, ki omogoča več mirnosti ob začasnih padcih. "Pri novih vlagateljih pa se pojavi več živčnosti, ker še nimajo te izkušnje. A vlaganje je maraton, ne šprint – treba je gledati dolgoročno," sklene.
Pogled naprej: leto 2026 bo leto razpršenosti in potrpežljivosti
V sklepnem delu pogovora sta sogovornika še enkrat usmerila pogled naprej – proti letu 2026. Bo to leto novih priložnosti ali večje previdnosti? Po besedah Gorana Djuratovića iz Generali Investments se obeti zdijo spodbudni: "Verjamem, da bo leto 2026 podobno letošnjemu – morda z nekoliko drugačno dinamiko, a po rezultatih primerljivo. Trgi so še vedno močni, gospodarstva stabilna, vlagatelji pa so se v zadnjih letih naučili živeti z večjo volatilnostjo."
Na vprašanje, v kaj bi sam vložil, če bi smel izbrati le eno naložbo, Djuratović odgovori brez oklevanja: "Ne bi izbral niti zlata, niti bitcoina, niti posamezne delnice. Raje bi izbral globalni, razpršen sklad – tak, ki združuje različne naložbe in zmanjšuje tveganje. To je še vedno najbolj uravnotežen pristop, tudi v letu 2026."
Ob koncu leta tako velja sporočilo obeh sogovornikov: zdaj je pravi trenutek, da vsak vlagatelj pogleda svoj portfelj – ne zato, da bi ga na hitro predrugačil, temveč da preveri, ali še vedno sledi svojim ciljem. Trgi se bodo tudi v prihodnje premikali gor in dol, a tisti, ki ostajajo potrpežljivi in razpršeni, bodo dolgoročno nagrajeni.
Generali Investments – zavezani finančni pismenosti
V Generali Investments se zavedajo, da je širjenje znanja o financah (tudi s podjetniške perspektive kot v tokratnem primeru) prvi korak k boljši prihodnosti, tako ali drugače pa so zavezani k širjenju finančne pismenosti. Imajo dolgoletno znanje, saj so prva slovenska družba za upravljanje, prejemajo številna priznanja za uspešno upravljanje, svoje znanje pa želijo deliti – tudi to, kako preudarno ravnati s prihranki, da bodo imeli kar največji donos.
Kot ponosni pokrovitelj serije podkastov, ki izobražujejo o osebnih financah in naložbenih priložnostih, želijo prispevati k povečanju finančne pismenosti Slovencev. Njihov cilj je preprost, a ambiciozen: pomagati ljudem, da svoje prihranke pretvorijo v pametne in donosne odločitve za prihodnost.
30 evrov za nove vlagatelje
Razmišljate, kako plemenititi svoje prihranke?
ZDAJ JE PRAVI TRENUTEK! Za lažji začetek vam pri Generali Investments, če še niste njihov vlagatelj, podarjajo vrednostni bon v višini 30 evrov. Z njim lahko brez lastnega vložka spoznate, kako delujejo vzajemni skladi.
