Spotkast
Naložbeni navdih
Sreda, 28. 5. 2025, 4.00
1 dan, 1 ura
PODKAST GENERALI INVESTMENTS NALOŽBENI NAVDIH
Kitajski zmaj in indijski tiger: kje se skriva potencial za zaslužek?
V času, ko svetovna ekonomija išče nove osrednje sile gospodarske rasti, ostajata Kitajska in Indija v središču investicijskih razmislekov. O tem, kako se spreminjajo tokovi kapitala, kako globoko posegajo geopolitični vplivi v finančne trge in kje se odpirajo konkretne priložnosti za dolgoročne vlagatelje, sta v četrti epizodi podkasta Naložbeni navdih, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Generali Investments, razpravljala voditelj Peter Merc in Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. Preverite zanimive teme, ki sta jih odprla.
Generali Investments – zavezani finančni pismenosti
V Generali Investments se zavedajo, da je širjenje znanja o financah (tudi s podjetniške perspektive kot v tokratnem primeru) prvi korak k boljši prihodnosti, tako ali drugače pa so zavezani k širjenju finančne pismenosti. Imajo dolgoletno znanje, saj so prva slovenska družba za upravljanje, prejemajo številna priznanja za uspešno upravljanje, svoje znanje pa želijo deliti. Tudi to, kako preudarno ravnati s prihranki, da bodo imeli kar največji donos.
Kot ponosni pokrovitelj serije podkastov, ki izobražujejo o osebnih financah in naložbenih priložnostih, želijo prispevati k povečanju finančne pismenosti Slovencev. Njihov cilj je preprost, a ambiciozen: pomagati ljudem, da svoje prihranke pretvorijo v pametne in donosne odločitve za prihodnost.
PRIJAVA NA POSVET
Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments
Peking med ameriškimi volitvami
Ko je Sašo Šmigić lanskega novembra obiskal Peking, se ni udeležil le tamkajšnje poslovne konference – ujel je trenutek, v katerem se je svetovna ekonomija prelamljala na presečišču politike in trgov. Medtem ko so zahodni mediji še tehtali med različnimi scenariji izida, so bili v Pekingu prepričani: Trump bo zmagal – in z njim tudi nova trgovinska ofenziva proti Kitajski. To razpoloženje se je hitro preneslo na borze. Ko napovedanih carin ni bilo, so azijski trgi evforično poskočili, kitajske delnice pa so bile med zmagovalkami začetka leta. A z zaostritvijo retorike so hitro sledile tudi korekcije. Kot pravi Šmigić, je bila logika jasna: Trump kot poslovnež ni iskal dolgotrajne konfrontacije, temveč jasen, politično prodoren epilog – najprej moč, nato dogovor. Pomembna ni bila višina carin, temveč sporočilo: Kitajska je geopolitična grožnja, ki jo je treba nadzorovati. Šmigić opozarja, da razlike med republikanci in demokrati niso v ciljih, temveč v pristopu – prvi so neposredni, drugi bolj diplomatski. A strategija ostaja podobna. Kitajska se je odzvala z vzpostavitvijo alternativnih trgovinskih poti – prek držav, kot so Mehika, Kanada, Vietnam in Brazilija, ki so izkoristile ugodne sporazume z ZDA.
"Rast izvoza prek teh držav ni bila naključje. Kitajska je znala preusmeriti tokove, ZDA pa so ta manever zaznale in začele zapirati vrata. In danes se to že dogaja," v uvodu pojasnjuje Šmigić.
Kapital išče rast
Ko mednarodni vlagatelji iščejo priložnosti, ostaja ključno merilo gospodarska rast. "Delniške naložbe vedno iščejo rast. Če je ni, ni zanimanja," pravi Sašo Šmigić. Medtem ko ZDA bremeni visoka raven obrestnih mer, Kitajska trpi posledice pandemije – predvsem na psihološki ravni.
Strogi ukrepi so ohromili gospodarstvo in omajali zaupanje potrošnikov, ki zdaj denar raje kopičijo na depozitih, namesto da bi ga vračali v obtok. Podobno kot v Sloveniji je tudi na Kitajskem nepremičnina ključen del osebnega premoženja, zato težave v tem sektorju močno vplivajo na širše razpoloženje. "Trgovinska vojna je ena stvar, a veliko večji problem je zlom zaupanja," opozarja Šmigić.
Kot pojasnjuje, je bil covid prvi resni prelom za generacijo, ki je od tržnih reform živela v neprekinjeni rasti. Strah pred negotovostjo je hitro privedel do potrošniške zadržanosti. Kitajska sicer razpolaga z velikimi notranjimi rezervami, a jih trenutno ne zna mobilizirati.
Tudi vprašanje Tajvana je po opažanjih Šmigića manj dramatično, kot ga pogosto prikazujejo zahodni mediji. "Ko sem govoril s Kitajci – tudi Tajvanci –, nihče ni pričakoval vojne," pravi in dodaja, da je vtis s terena jasen: eskalacija ni v interesu nikogar, razen morda tistih, ki jo opazujejo od daleč. Kitajska si prizadeva za stabilnost, Tajvan za nemoteno proizvodnjo, Zahod pa ostaja ujet v svojo interpretacijo.
Nepremičninska kriza kot simptom sistemskih napak
Ena ključnih točk pogovora je tudi nepremičninski trg, ki v zadnjih letih močno zaznamuje kitajsko gospodarstvo. Propad kitajskega nepremičninskega velikana Evergrande leta 2021 je sprožil val zaskrbljenosti glede stabilnosti kitajskega kapitalizma. A kot opozarja Sašo Šmigić, podjetje ni bilo srž problema – težava je bila sistemska. Kitajska zemljišča so v državni lasti, lokalne skupnosti pa svoje proračune financirajo z njihovo prodajo. Urbanizacija je bila od devetdesetih let ključni motor rasti – največji tovrstni projekt v zgodovini človeštva.
Ko se je rast upočasnila in jo je pandemija še dodatno zavrla, so se ustavili gradbeni projekti – s tem pa tudi ključen vir prihodkov občin. Finančna struktura, ki se je opirala na stalni tok sredstev v infrastrukturo – šole, bolnišnice, ceste –, se je sesula. Šmigić pojasni: "Največji problem krize ni bil Evergrande, ampak zamrznitev kroženja kapitala v lokalnem sistemu."
Hkrati ima kitajski model vgrajeno komponento družbene odgovornosti. "Če na Kitajskem preveč zaslužiš na račun lastnega naroda, se od tebe pričakuje, da nekaj vrneš," pravi Šmigić. Če tega ne storiš, sledi javno opozorilo – v skrajnem primeru tudi izbris iz javnosti. Tudi zato je bil udarec za prebivalstvo, ki je izgubilo že vplačane pologe za stanovanja, izjemno velik. Država zdaj aktivno rešuje problem s t. i. projekti white label, ki jih dokončuje sama. Kriza ni bila enotna – razviti obalni deli države so jo občutili manj, medtem ko so notranje province, kjer so mestne oblasti množično prodajale zemljišča brez tržne osnove, ostale z nedokončanimi mesti in praznimi stanovanji. Ekonomski in psihološki udar je bil največji ravno tam, kjer je bil načrtovani razvoj najambicioznejši.
Kitajska nepremičninska kriza tako ni zgolj zgodba o pregretem trgu, temveč simptom širšega sistemskega neravnovesja – razkoraka med centralno načrtovanim razvojem in realnimi tržnimi potrebami. Razkriva tudi temeljne razlike v razumevanju odnosa med kapitalom, državo in posameznikom na Vzhodu in Zahodu.
Usmerjeni kapitalizem v praksi: umetna inteligenca, avtomobili in politične meje
Kitajska se v tehnološkem razvoju ne zanaša zgolj na tržne sile – ključna je vloga države, ki s t. i. usmerjenim kapitalizmom strateško usmerja razvoj prioritetnih sektorjev. Umetna inteligenca je eden takšnih. "Kitajski predsednik je zbral celotno AI-skupnost, jim dal usmeritve, sredstva in cilj," opisuje Sašo Šmigić. Tako se je začel proces, katerega simbolni vrh je bil primer DeepSeek – kitajskega AI-algoritma, ki je z nadgradnjo tujih raziskav spremenil dinamiko trga in znižal cene konkurence. S tem je zamajal navidezno neomajno prevlado ameriških tehnoloških velikanov. Kitajska, poudarja Šmigić, ni nujno pionir novih tehnologij, je pa mojstrica nadgradnje in komercializacije. DeepSeek je bil sprožilec širšega trenda, ki je že zorel. Odziv trga je bila takojšen – v hipu so izginili milijardni zneski iz kapitalizacije zahodnih IT-podjetij.
Podoben preobrat se dogaja v avtomobilski industriji. Na konferenci, ki jo je obiskal Šmigić, je dolgoletni predstavnik Evropske komisije opozoril, da evropska avtomobilska industrija morda ne bo imela druge izbire, kot da zaprosi Kitajsko za pomoč. Novi modeli, kot je BMW serije 7, so že v celoti razviti v Šanghaju. Primer podjetja BYD, ki je razvilo zračno vzmetenje, po kakovosti primerljivo z nemškim, a bistveno cenejše, lepo ponazarja konkurenčno prednost: "Kitajci znajo narediti enako dobro – a veliko ceneje."
Šmigić opozori, da Kitajska morda še ni pokazala vsega. Avtomobili, farmacija, umetna inteligenca – to so šele začetki. A tehnološki napredek ima meje – predvsem politične. Ko je Jack Ma s svojim imperijem premočno izstopal, se je država odzvala: "To je bil jasen signal: država, ne podjetje, ostaja najvišja instanca," pojasnjuje Šmigić. Kitajska se zaveda, kako pomembni so kapitalski trgi za tehnološki razvoj. A tudi, da korporacije ne smejo prevzeti primata. Cena za to ravnotežje je včasih upočasnitev napredka – a struktura moči ostaja nedotaknjena. Za vlagatelje to pomeni priložnost – a tudi lekcijo: kjer so dobički visoki, so pravila lahko precej drugačna.
Indija: Demokratična alternativa z lastnim zagonom
Pogovor se v zaključnem delu preusmeri k Indiji – državi, ki jo mnogi še vedno povezujejo z industrijo klicnih centrov, a danes ponuja bistveno več. Kot poudarja Sašo Šmigić, ima Indija dve ključni konkurenčni prednosti pred Kitajsko, ko govorimo o privlačnosti za zahodne vlagatelje. Prva je politična ureditev: Indija je največja demokracija na svetu. "Na Zahodu demokracijo razumemo kot pravičnejšo ureditev," pravi Šmigić, "in v očeh mnogih investitorjev to ustvarja občutek večje legitimnosti." Druga prednost izhaja iz kolonialne zgodovine: pravni sistem temelji na angleškem pravu, kar pomeni večjo predvidljivost in institucionalno stabilnost. Ob tem je Indija tudi izjemno mlada država po starostni strukturi, kar pomeni obilico delovno sposobnega prebivalstva. A demografska prednost je le ena plat zgodbe. Druga so izzivi: Indija je raznolika, razdrobljena na številne kulturne in etnične skupine, z izrazitimi infrastrukturnimi vrzelmi – kar jo postavlja v oster kontrast s centralizirano Kitajsko.
Kljub temu pa gospodarska rast pridobiva zagon. Indijska domača potrošnja je živahna, številna podjetja rastejo brez izvozne odvisnosti, zgolj na domačem trgu, ki šteje več kot milijardo ljudi. "Indija je danes tam, kjer je bila Kitajska v začetku tisočletja," ocenjuje Šmigić. "Vstopa v fazo, kjer se bo oblikoval srednji razred, ki bo postal motor rasti." Zahodne investicije, predvsem v tehnološkem sektorju, vsekakor pomagajo – a temelj dinamike prihaja od znotraj. Mladi, izobraženi, ambiciozni – takšna delovna sila omogoča državi, da se usmeri v dolgoročen razvoj brez bremena starajočega se prebivalstva.
Seveda pa Indija ostaja država v razvoju, s sebi lastnimi anomalijami. Ena izmed njih je vpliv močnih gospodarskih družin, ki po mnenju Šmigića še vedno obvladujejo pomembne dele gospodarstva. A tudi tu so premiki – regulacija se krepi, škandalov ne pometajo več pod preprogo.
V kontekstu globalnih trgovinskih premikov je Indija pogosto omenjena kot mogoča zamenjava za Kitajsko. A ta podoba je lahko zavajajoča. "Apple je res del proizvodnje preselil v Indijo," pravi Šmigić, "a večina ključnih komponent – kemikalij, surovin, specializiranih delov – še vedno prihaja iz Kitajske." Kot pravi, si je Zahod sam ustvaril odvisnost od kitajskih dobavnih verig, zlasti v t. i. umazanih industrijah, ki jih je raje prepustil drugim. Danes, ko Kitajska te panoge obvladuje do popolnosti, se zdi umik skoraj nemogoč – vsaj ne brez velikih žrtev pri stroških, kakovosti in hitrosti dostave. "Kitajska ni več sinonim za nizkocenovno," pove Šmigić. "Če lahko razvijejo zračno vzmetenje, primerljivo z Mercedesovim, po bistveno nižji ceni, to ni več le proizvodna moč – to je tehnološki preskok." Morda bo v prihodnosti na izdelkih pisalo "Made in India", a številni sestavni deli, znanje in povezave bodo še dolgo nosili nevidni pečat Kitajske, poudarja Sašo Šmigič.
Generali Investments in dolgoročne priložnosti na trgih Kitajske in Indije
Za konec pogovora v četrti epizodi podkasta Naložbeni navdih se voditelj Peter Merc dotakne vprašanja, ki zanima številne poslušalce – kako v Generali Investments ocenjujejo dolgoročne priložnosti na trgih Kitajske in Indije? Sašo Šmigić, član uprave družbe, odgovarja jasno: "V Generali Investments že več kot dve desetletji sistematično spremljamo in vlagamo v azijsko regijo. Kitajska in Indija nista zgolj obetavni – sta ključni strateški točki globalnega razvoja." Že v začetku tisočletja so v družbi ustanovili namenski sklad Indija–Kitajska, ki vlagateljem omogoča izpostavljenost dvema najhitreje razvijajočima se gospodarstvoma sveta.
Poudari, da je rast osnovna valuta delniškega trga. In prav tam, kjer se srečajo demografski zagon, infrastrukturni prehod in modernizacija družbe, se po njegovih besedah najdejo zgodbe, ki imajo dolgoročne potenciale. A regija ni brez izzivov. "Od globalne finančne krize, pandemije, geopolitičnih napetosti do sistemskih neravnovesij – vse to spremljamo zelo pozorno," pravi Šmigić. Prav zato je strokovno upravljanje ključno.
Za male vlagatelje je neposreden dostop do teh trgov zahteven in pogosto tudi tvegan. "Sklad Indija–Kitajska omogoča, da vlagatelji ne vstopajo sami, temveč v okviru aktivno upravljanega portfelja, ki neposredno trguje na lokalnih borzah," pojasni Šmigić. Takšen pristop omogoča dostop do podjetij, ki so zunaj dosega večine zahodnih vlagateljev – bodisi zaradi regulative bodisi zaradi velikosti in likvidnosti.
Generali Investments to regijo ne spremlja le z razdalje – temveč vanjo vlaga aktivno, premišljeno in dolgoročno. Osredotočajo se na panoge z dolgoročnim razvojnim potencialom in dostopnostjo – tehnologijo, potrošnjo, farmacijo, infrastrukturo. "Kitajska in Indija sta kljub razlikam povezani z istim temeljnim vprašanjem: kje bo rasel svet prihodnosti? Naša odgovornost je, da vlagateljem pomagamo, da pri tej rasti sodelujejo, ne pa da jo zgolj opazujejo."
Želite izvedeti več?
Želite investirati in ne veste, kako začeti? Finančni svetovalci Generali Investments vam bodo na osebnem brezplačnem finančnem posvetu pomagali razumeti in sestaviti osebni portfelj glede na vaš namen plemenitenja prihrankov, čas, ki ga imate na voljo, in nagnjenost k tveganju. Svetovali vam bodo strokovnjaki s področja plemenitenja prihrankov v investicijskih skladih, podprti s kakovostnimi informacijami o dogajanjih na posameznih kapitalskih trgih. Izhajali bodo iz vaših osebnih preferenc, finančnega horizonta in vaše tolerance do tveganja.
PRIJAVA NA POSVET
Ne zamudite novih epizod podkasta Naložbeni navdih.
Če želite izvedeti več, se nam pridružite tudi v naslednji epizodi, kjer bomo raziskali nove teme in zgodbe iz sveta financ.
Spotkast lahko spremljate tudi na YouTubu ali na vseh najbolj priljubljenih platformah za avdiovsebine: Spotify, Apple Podcasts, Pocket Casts, Audible, Amazon Music ...
