Sreda, 16. 8. 2023, 4.00
1 leto, 4 mesece
Intervju s športno plezalko Vito Lukan
Poškodba v sezoni kvalifikacij ji tokrat ne bo prekrižala načrtov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Vita Lukan se je po poškodbi kolena ekspresno hitro vrnila v steno.
"Moj glavni cilj je uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Po katerikoli poti," ob koncu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v Bernu v Švici poudarja športna plezalka Vita Lukan, ki si je tik pred začetkom sezone poškodovala levo koleno. "Poškodba je bila enaka kot leta 2019, je bil pa pristop reševanja poškodbe precej drugačen," pravi 22-letna športnica iz Radovljice, ki se je odločila, da poškodbo sanira brez operacije križne vezi. Pred mesecem dni je v Brianconu v Franciji proslavljala svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, naslednja priložnost za odmeven dosežek pa bo že čez manj kot mesec dni, na domači tekmi v Kopru (8. in 9. september).
S trenerjem Domnom Švabom
Vita, za vami je naporno, skoraj dva tedna trajajoče svetovno prvenstvo. Si boste vzeli kaj premora, da zadihate pred tekmo v Kopru?
Da, privoščila si bom teden dni premora brez plezanja, da se fizično in mentalno odpočijem. Sezona je pri koncu, pred nami je še tekma v Kopru, ki je seveda ne bomo kar odpisali, glede preostalih tekem (Kitajska) pa še ne vem. Prvi cilj je zdaj domača tekma, potem pa se želim čim bolj pripraviti na izbore za olimpijske igre.
Iz Berna se vračate z 10. mestom v vaši paradni disciplini težavnost, 49. mestom v balvanih in 17. v olimpijski kombinaciji (novi olimpijski disciplini, ki združuje balvansko in težavnostno plezanje), s katero se je prvenstvo zaključilo. Kakšne zaključke ste potegnili iz te zadnje tekme, ki je trem najboljšim že prinesla olimpijsko vstopnico za Pariz?
Tekmo za kombinacijo sem vzela kot neke vrste orientacijo, da vidim, kam trenutno sodim v kombinaciji obeh disciplin. Zavedam se, da zaradi poškodbe kolena v začetku sezone moja balvanska forma ni na najvišji ravni, tako da nisem imela visokih pričakovanj, na svetovnem prvenstvu sem se fokusirala bolj ali manj le na težavnost.
Kar zadeva tekme v kombinaciji, je bil moj cilj balvane odplezati po najboljših močeh, v težavnosti pa pokazati sebi in drugim, da lahko dobro odplezam in da sem pri vrhu te discipline. V kombinaciji se mi žal ni povsem izšlo.
Kakšen hendikep na balvanih predstavlja poškodovano koleno?
Trenutno to ni problem. Težava je le v tem, da sem zaradi poškodbe izgubila celoten trening na balvanih in opažam, da v tej disciplini nisem tako dobra, kot sem bila. Balvani so bili že prej moja šibka točka, zdaj pa se to samo še potencira, kar pomeni, da me za naslednje leto čaka še kar nekaj dela.
"Balvani so bili že prej moja šibka točka, zdaj pa se to samo še potencira, kar pomeni, da me za naslednje leto čaka še kar nekaj dela."
Tekmovali ste z opornico. Razlog?
Preventivno, malo pa tudi iz psihološkega vidika. Ko sem namreč prvič plezala brez opornice, sem si še dodatno poškodovala koleno. Zato mi je iz psihološkega vidika lažje, če plezam z opornico, tudi zato, ker ima ojačano ob straneh in mi nudi oporo.
Ko ste si letos spet poškodovali koleno, kako črnoglede so bile napovedi zdravnikov?
Bili so zelo skeptični glede tega, ali bom še lahko plezala na tako visoki ravni, kot si to sama želim. Še posebej zato, ker sem izrazila željo, da bi skušala plezati in tekmovati brez rekonstrukcije križne vezi. Fizioterapevt mi je rekel, da bi lahko plezala tudi brez operacije in da naj poskusim.
Razlog je v tem, da bi sama rekonstrukcija terjala ogromno časa, od enega do dveh let, in da bi pred rekonstrukcijo potrebovala še eno operacijo. Zdravniki so mi sicer odščipnili del meniskusa, a je bilo že po treh tednih vse okej, poleg tega sem si z vajami močno okrepila poškodovano nogo.
"Ni pa stvar tako črno-bela, da bi mi rekli, da je konec. Mislim, da bi se vedno dalo najti nekoliko drugačno pot, seveda pa odvisno, na kakšnem nivoju. Ampak glede na to, da sem perfekcionist, ne vem, kako bi se odzvala, če bi mi zdravniki rekli, da ne bom več mogla plezati na vrhunski ravni."
Ste se kdaj znašli na točki, ko ste se spraševali o tem, kaj bo, če vam vzamejo plezanje. Si predstavljate, da ne bi mogli več plezati?
Seveda sem vmes imela tudi krizo. Sebe namreč ne vidim zgolj kot tekmovalke, ampak bi rada v športu ostala tudi po koncu kariere. Morda kot trenerka ali postavljavka smeri. Zagotovo si v življenju želim početi nekaj v povezavi s plezanjem, ker je to tisto, v čemer najbolj uživam. In ko so mi enkrat rekli, da mogoče to ne bi več šlo, sem se seveda prestrašila.
Ni pa stvar tako črno-bela, da bi mi rekli, da je konec. Mislim, da bi se vedno dalo najti nekoliko drugačno pot, seveda pa odvisno, na kakšnem nivoju. Ampak glede na to, da sem perfekcionist, ne vem, kako bi se odzvala, če bi mi zdravniki rekli, da ne bom več mogla plezati na vrhunski ravni.
Kako se je letošnja poškodba razlikovala od tiste leta 2019? Menda gre za enako poškodbo na istem kolenu. Takrat ste zaradi nje morali izpustiti olimpijske kvalifikacije v Toulousu v Franciji.
Poškodba je bila enaka, je bil pa pristop reševanja poškodbe precej drugačen. Predvsem je vse skupaj potekalo hitreje. Plezala nisem nekje od dva do tri mesece, medtem ko sem bila leta 2019 brez plezanja kar osem mesecev.
Sezona je pri koncu, kakšni so vaši načrti?
Moj glavni cilj je uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Po katerikoli poti. Prva možnost je kontinentalna kvalifikacijska tekma (za Evropo je to v Lavalu v Franciji med 27. in 29. 10.), prek katere se bo na olimpijske igre prebil samo zmagovalec, druga možnost pa so tri kvalifikacijske tekme, ki bodo na sporedu spomladi. S trenerjem se morava o tem še pogovoriti in sestaviti načrt.
Veselje ob krstni zmagi v svetovnem pokalu
Dotakniva se še zmage na tekmi v težavnosti v Brianconu v Franciji. Kakšno zadoščenje, kako velika je bila ta zmaga za vas? Prva v karieri na tej ravni.
Zelo velika zmaga. Tako kot se mi je včasih zdelo, da sem imela na tekmah smolo ali nesrečo, se mi je tokrat res vse poklopilo. Od tega, da so nekatere favoritinje naredile napako, do tega, da sem res dobro odplezala in da mi je bila smer res pisana na kožo. Veliko stvari, ki se prej nikoli niso poklopile, se tokrat je.
Zdi se mi, da sem po tekmi velikokrat razočarana nad sabo, ker nisem odplezala najbolje, in v Brianconu zaradi poškodbe in primanjkljaja treninga mogoče nisem bila tako dobro pripravljena, kot sem bila prejšnja leta, kar je, glede na vse, razumljivo, zato je bil ta uspeh toliko bolj nepričakovan. Presežek, ki ga pri sebi nisem vajena.
Najboljše tri v Brianconu 2023: zmagovalka Vita Lukan, Čehinja Eliska Adamovska na 2. mesto (levo) in Francozinja Manon Hily na 3. mestu
Videti je bilo, kako vam vsi privoščijo ta uspeh. Ste tudi sami to čutili?
Sem. Zdi se mi, da imamo vsi radi zgodbe o uspešnih vrnitvah po poškodbi, in da so mi tudi zato bolj privoščili, pa tudi, ker sem že tako dolgo na sceni in se vrtim okrog finala, nisem pa velikokrat na zmagovalnem odru. Vsi so bili res veseli.
Kakšne vtise boste odnesli s svetovnega prvenstva v Bernu? Polne tribune, glasno navijanje … Kako ste vi doživeli vzdušje svetovnega prvenstva?
Letos so bile vse tekme svetovnega pokala res dobro obiskane. Spomnimo se samo tekme v Chamonixu, v Bernu pa prav tako. Vedno je super plezati pred polnimi tribunami in glasnimi navijači. V kombinaciji sem denimo plezala skupaj z domačinom Sascho Lehmannom, kar je bila sploh nora izkušnja. Od začetka do konca je bilo izjemno glasno. To je eden od dejavnikov, ki tekme naredijo res posebne.
V polfinalu je plezala skupaj z domačinom Sascho Lehmannom.
V enaki poziciji, kot je bil v Bernu Lehmann, boste vi v Kopru. Janja Garnbret vedno pravi, da je tekma pred domačimi navijači zanjo najtežja, bolj stresna in obremenjujoča. Kaj pa za vas?
Niti ne gledam na to, seveda je super nastopati doma, navijanje za domače tekmovalce je seveda občutno glasneje kot za preostale. Ali je to dobro ali slabo, pa je v tistem trenutku tako, kot se v dani situaciji počutiš. Pri meni glede tega ni pravila. Včasih mi to nalaga dodaten pritisk, včasih pa dodaten zagon. Če sem visoko v smeri in ljudje še bolj navijajo kot prej, potem je to zagotovo dodaten zagon, če pa imam težave že v spodnjem delu smeri, pa mi je mogoče ob navijanju še težje.
Zaključujete študij fizioterapije. Kakšni so vaši cilji na tem področju?
Da, čaka me samo še diploma. Si pa glede fizioterapije puščam odprta vrata. Če bi se odločila za delo na tem področju, potem bi si želela delati predvsem s plezalci, ker se mi zdi škoda, da bi znanje, ki sem ga pridobila v plezanju, zavrgla. Če pa lahko to, kar počnem, in to, kar sem študirala, združim, je to zadetek v polno.
Preberite še:
