Janja Garnbret
Petek, 5. 9. 2025, 17.30
6 ur, 10 minut
Intervju z Janom Zbranekom, glavnim postavljalcem smeri na tekmi težavnostnega plezanja v Kopru
Glavni postavljalec smeri v Kopru: To je idealen scenarij – kot češnja na torti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,11
Z Janom Zbranekom smo se pogovarjali o umetnosti postavljanja plezalnih tekmovalnih smeri, sanjskem scenariju in pečatu Janje Garnbret v svetu športnega plezanja.
S kvalifikacijami svetovnega pokala v težavnostnem plezanju se je dopoldne v Kopru začel dvodnevni plezalni praznik. Plezalci in plezalke, med njimi tudi aktualna olimpijska prvaka Janja Garnbret in Toby Roberts, bodo plezali po smereh, ki jih je postavila šestčlanska ekipa pod vodstvom Jana Zbraneka. Z 39-letnim Čehom smo se pogovarjali o umetnosti postavljanja plezalnih tekmovalnih smeri, sanjskem scenariju in pečatu Janje Garnbret v svetu športnega plezanja.
Čeh Jan Zbranek je mednarodno uveljavljen postavljavec smeri za tekmovalneplezalne discipline, zlasti težavnost, ki mu je v Kopru pripadla vloga glavnega postavljalca smeri. Poleg njega so pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC) v ekipo določili še Avstrijca Martina Hammererja in Francoza Romaina Cabessuta, na slovenski strani pa so pri postavitvi smeri na koprski steni velikanki sodelovali Dominik Fon, Miha Hribar in Martin Bergant, ki je lani prav na prizorišču v Kopru sklenil svojo tekmovalno pot.
Delo "routesetterjev" je zahtevno, odgovorno, kreativno in včasih precej nehvaležno. Postavljavci so večkrat deležni kritik, da je smer ali balvanski problem prelahek ali prezahteven, kadar je oreh pretrd, da bi ga strl kdo od tekmovalcev. Z 39-letnim Zbranekom smo se pogovarjali o umetnosti postavljanja plezalnih tekmovalnih smeri, njegovi karieri in vlogi Janje Garnbret.
Jan, kakšen je sanjski scenarij za postavljavca smeri? Smer ne sme biti ne pretežka ne prelahka, ne sme biti preveč doseženih vrhov, a vendar je dobro, če kakšen vseeno je … Cel kup zahtev je.
Vsaka tekma je nekoliko drugačna in z vsako pridejo tudi nekoliko drugačna pričakovanja. Je pa najlepše, ko je smer postavljena tako, da najboljši in najmočnejši pridejo na vrsto zadnji in le oni dosežejo vrh smeri. To je idealen scenarij – kot češnja na torti.
Zame pa je največje zadoščenje, ko vidim, da se športniki resnično borijo in so v steni na svojem limitu. Precej manj pa mi je všeč, ko je vrh prelahko doseči ali pa ga osvoji preveč tekmovalcev.
Poglejte nekaj utrinkov s kvalifikacij v Kopru (foto: Ana Kovač):
Kako pomembno vlogo ima po vašem mnenju vaše delo v kontekstu celotnega tekmovanja?
Mislim, da je postavitev smeri izjemno pomembna. Pomembno je, da ustvarimo okolje, v katerem se lahko plezalci in plezalke izrazijo, zato se resnično potrudimo. Na srečo imamo v Sloveniji zelo dobre lokalne postavljalce, ki so nam v veliko pomoč. V čast nam je, da smo tukaj.
Kako pomembna je pri zahtevnosti postavitve smeri startna lista?
Običajno bi dejal, da sama postavitev niti ni tako pomembna, a tokrat je drugače, saj so na tekmi zbrani skoraj vsi najboljši plezalci in plezalke na svetu – med njimi tudi Janja Garnbret, Jakob Schubert, Adam Ondra in mnogi drugi. Vse to upoštevamo pri pripravi smeri, zato jo skušamo nekoliko otežiti.
V Kopru tekmuje tudi Avstrijec Jakob Schubert.
Kdaj izveste, na kateri tekmi boste postavljali smeri?
V začetku januarja dobimo informacijo o tem, tako da že lahko planiramo, kdo vse bo v ekipi. Takoj ko je ekipa razglašena, začnem razmišljati, kdo bi bil primernejši za postavitev moških in kdo za postavitev ženskih smeri.
Premislim, kako pristopiti k stvari, preverim, kakšne smeri so bile na prizorišču v pretekli sezoni, poskušal sem se spomniti tudi, kako je bilo v Kopru pred dvema letoma, ko sem bil med postavljalci, in katere napake smo takrat naredili. Pripravim natančen urnik, preverim, kdaj bo sonce usmerjeno naravnost v steno in bo naše delo in delo plezalcev dodatno oteženo … Čim prej stopim v stik z lokalnim organizatorjem, da potrdi urnik.
Zadnje priprave se začnejo približno mesec dni prej – pred dvema tednoma sem denimo obiskal Koper in postavil nekaj smeri za trening, da sem dobil občutek glede naklona stene. Sodeloval sem tudi z lokalnimi postavljalci, kar je, verjamem, ogromno pripomoglo k temu, da bomo sprejeli najboljše odločitve.
Najprej postavite finalno smer, jo odstranite, nato polfinalni in nazadnje kvalifikacijske smeri, ki ostanejo do začetka tekmovanja?
Ni vedno tako, v 90 odstotkih pa to drži. Začnemo pa s postavitvijo finalne smeri.
Preplezate dele, sekcije, ne pa cele smeri?
Odvisno od tega, kako dobro je kdo od nas pripravljen (smeh, op. a.). Tisti, ki so vrhunsko pripravljeni, zmorejo preplezati daljše odseke. Na začetku poskusimo preplezati dva do tri metre dolge odseke in pri tem identificirati gibe, ki bi bili morda preveč zahtevni ter bi lahko povzročili, da bi na istem mestu padlo več tekmovalcev – česar si seveda ne želimo.
Trudimo se, da vsak gib deluje tako, kot smo si zamislili, in ko to dosežemo, smer ponovno preplezamo v daljših odsekih, da dobimo občutek za celoto. Če je treba, jo takrat še vedno lahko spremenimo. Za vsako smer porabimo dan ali dva, da je čim bolj dovršena.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s postavljanjem smeri? Verjetno vse skupaj izhaja iz ljubezni do plezanja?
Mislim, da sem bil star pet let, ko sva z očetom začela plezati. Najprej v skali, saj živim v gorah, kmalu pa sem se pridružil tudi lokalnemu plezalnemu klubu. Kasneje sem tekmoval kot član češke mladinske in nato članske reprezentance v športnem plezanju. S postavljanjem smeri sem začel zato, ker živim precej daleč od mesta, v gorah, in nihče drug ni želel postavljati smeri – zato sem jih moral postaviti sam.
Kar pa zadeva mojo profesionalno usmeritev v to delo, se je zgodila povsem spontano. Pri 19 letih sem se preselil v Avstralijo in začel iskati službo. Ker se je izkazalo, da sem precej dober v postavljanju smeri in zelo slab v angleščini (smeh), mi ni preostalo drugega, kot da nekaj počnem z rokami – in tako sem se začel resneje ukvarjati s postavljanjem smeri.
Pri tem sem spoznal krasne ljudi, med njimi tudi Jackyja Godoffeja, francosko legendo postavljalcev, ki me je spodbujal, da sem začel razmišljati o tem, da bi to lahko postala moja kariera. In res, leta 2006, 2007 sem se temu začel posvečati profesionalno – in vesel sem, da je tako.
Ali obstaja tekmovalnost med samimi postavljalci smeri? Obstaja rangiranje postavljavcev smeri?
Mladi bi vam zagotovo pritrdili, tudi sam sem bil kot mlad zelo tekmovalen. Zdaj, ko se s tem ukvarjam že skoraj 20 let, ko imam za sabo postavljanje smeri na olimpijskih igrah v Tokiu in Parizu ter na treh svetovnih prvenstvih, pa imam občutek, da sem pri tem dosegel vse, kar sem lahko. Zato želim zdaj biti predvsem mentor mlajši generaciji, nanje prenesti štafeto, jih motivirati in učiti. Še vedno zelo uživam v svojem delu, a ne bi več rekel, da sem tekmovalen. To je moja 19. sezona v svetovnem pokalu.
Ali obstajajo trendi v postavljanju smeri? Kaj je zdaj v trendu?
Olimpijske igre so naš šport močno spremenile, pri čemer je vsaka izvedba nekaj posebnega. V Tokiu smo imeli kombinacijo treh disciplin, lani v Parizu kombinacijo dveh, hitrost pa posebej. V Los Angelesu leta 2028 pa bo vsaka disciplina imela svoj komplet medalj. Občutek imam, da prvo sezono po olimpijskih igrah vedno znova iščemo pravo vrednost našega športa. Tudi letos je tako – kot bi se začela nova era.
Zato že zdaj razmišljamo, kakšna bi bila idealna smer v Los Angelesu. Koliko gibov naj vsebuje, ali naj bo v njej več skokov ali pa naj bo bolj konsistentna – bomo še videli. Jasno pa je, da smo iz leta v leto naprednejši, saj se šport neprestano razvija.
Vam je ljubše postavljanje smeri za balvansko ali težavnostno plezanje?
Za svetovni pokal in svetovna prvenstva postavljam smeri za težavnost, saj se s tem ukvarjam že skoraj 20 let. Na državnih tekmovanjih in pri postavitvah v dvoranah pa raje pripravljam balvanske smeri, ker tam lahko bolj eksperimentiram in preizkušam nove ideje, ki jih kasneje uporabim tudi pri postavitvi smeri za težavnost.
V plezanju ste že vrsto let, kdo je po vašem mnenju pustil največji pečat?
Glede na to, da sem v Sloveniji, je edini pravi odgovor seveda Janja Garnbret, no, tudi sicer bi vam odgovoril enako. Janja je za naš šport naredila izjemno veliko, pa tudi za nas, postavljalce smeri. S svojimi predstavami še dodatno spodbuja našo domišljijo in odpira nove možnosti.
Preberite še:
