Petek, 24. 8. 2018, 17.57
5 let, 7 mesecev
Prvi mož Feda vztraja pri postopnem zaostrovanju denarne politike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v današnjem uvodnem nagovoru na tradicionalnem letnem srečanju vodilnih centralnih bančnikov v zimskošportnem središču Jackson Hole branil politiko postopnega zaostrovanja denarne politike v ZDA. Powell sicer ne vidi znakov pregrevanja ameriškega gospodarstva.
"Moji kolegi in jaz menimo, da ostaja postopen proces normaliziranja denarne politike ustrezen," je v težko pričakovanem govoru po pisanju tujih tiskovnih agencij dejal Jerome Powell.
Ameriška centralna banka je ključno obrestno mero nazadnje na junijskem zasedanju njenega odbora za odprti trg dvignila, in sicer za 0,25 odstotne točke na raven med 1,75 in dva odstotka. Šlo je za drugo letošnje zvišanje. Do konca letošnjega leta naj bi ključno obrestno mero po napovedih zvišala še dvakrat, predvidoma septembra in decembra, prihodnje leto pa trikrat.
Na vrhuncu zadnje finančne krize leta 2008 in 2009 je Fed ključno obrestno mero znižal na raven med 0 in 0,25 odstotka in tam je ostala do decembra 2015, ko se je začela politika postopnega višanja, tej pa se je pridružil še načrt zmanjševanja Fedove v krizi napihnjene bilančne vsote.
Fed še vedno ne vidi znakov pregrevanja
Powell je sicer v govoru menil, da je stanje v ameriškem gospodarstvu še vedno zelo dobro, vsakdo, ki želi delati, pa lahko dobi službo. Kljub temu pa v Fedu še vedno ne vidijo znakov pregrevanja, prav tako pa tudi ne znamenj okrepitve inflacije nad ciljno raven dveh odstotkov.
"Če se bo močna rast prihodkov in na novo odprtih delovnih mest nadaljevala, bo treba na to odgovoriti z nadaljnjim dvigovanjem ključne obrestne mere," je dodal.
Izrazil je tudi prepričanje, da bo osrednji organ denarne politike v ZDA storil vse, kar bo treba za stabilizacijo razmer, če se bo inflacija močneje okrepila ali zmanjšala oz. če bo največjemu nacionalnemu gospodarstvu na svetu začela groziti nova kriza.
Tokratni govor je bil sicer še posebej pričakovan v luči nedavnih kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun Powlla, ki ga je na to mesto predlagal sam, in centralne banke, ki z dvigovanjem obrestnih mer po njegovem prepričanju duši gospodarski razmah in s tem ne podpira njegovih ciljev. Pri tem Trump tudi ni želel jasno podpreti Fedove neodvisnosti.
Čeprav so napadi na Fed in poskusi oslabitve njene neodvisnosti do zdaj v ZDA veljali za tabu temo, se Powell danes na še eno v nizu novosti, ki jih Trump prinaša na ameriško politično prizorišče, neposredno ni odzval.
Je pa vsaj posredno nakazal, kako pomembno je, da akterji na trgu verjamejo v sposobnost centralne banke, da brzda inflacijo. "Sidranje dolgoročnih inflacijskih pričakovanj je ključni predpogoj za vse preostale cilje denarne politike," je dodal.
Protekcionistične trgovinske politike Powell ni želel komentirati
Powel tudi ni komentiral potencialnih učinkov protekcionistične trgovinske politike Trumpove administracije na ameriško gospodarstvo.
Trgi so sicer Powellov govor ocenili kot govor nekoga, ki pri denarni politiki igra vlogo golobice, ne jastreba. Zato ne pričakujejo hitrejšega dvigovanja cene denarja v ZDA.
Osrednji newyorški indeksi tako dosegajo več kot 0,50-odstotno rast, medtem ko je dolar dodatno izgubil vrednost. Na borzi v Frankfurtu je tako na primer za en evro trenutno treba odšteti 1,1633 dolarja, kar je 0,87 centa več kot ob koncu četrtkovega trgovanja.
