Med slovenskimi dobavitelji je v Agrokorju daleč najbolj nasedel kralj banan

Nekaj manj kot osem milijard evrov terjajo upniki 77 Agrokorjevih družb, nad katerimi je bil uveden postopek po tako imenovanem zakonu Lex Agrokor. Od tega je 5,5 milijarde evrov terjatev priznanih.

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Foto: STA

Ante Ramljak, pooblaščenec za vodenje Agrokorja, v Zagrebu predstavlja seznam prijavljenih terjatev do skupine Agrokor.

Uvodoma je bilo razkrito, da je sodišče v Londonu zavrnilo pritožbo ruske Sberbank. Priznalo je postopek, ki poteka na podlagi posebnega zakona Lex Agrokor, tako da ne bo več mogoče vlagati tožb pred tem sodiščem.

"V osmih dneh bo objavljen seznam priznanih terjatev," je dejal sodelavec Ramljaka. V tem času lahko izpodbijajo terjatve, ki so že objavljene. Agrokorjeve družbe v postopku ne bodo mogle glasovati o sestavi upniškega odbora. Največ posameznih terjatev je prijavljenih do Konzuma.

Terjatvam Sberbank do Agrokorja so ugovarjali, ker ruska banka toži hrvaški koncern. Če bodo naknadno ustvarjeni pogoji za priznanje terjatev, o katerih je odprt spor, jih bodo priznali. Je pa Ramljak priznal terjatve VTB banke, ki je sodelovala pri likvidnostnem financiranju Agrokorja, tako imenovanem "roll-up" posojilu.

Sanacija Agrokorja bo stala do 69 milijonov evrov

Ramljak je predstavil tudi stroške vodenja postopka po Lex Agrokorju, ki vključujejo njegove prejemke. V procesu sodeluje 19 podjetij in 141 strokovnjakov za finančne in pravne zadeve ter prestrukturiranje podjetij.

Z Ramljakom sodeluje tudi slovenska odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je delala za Agrokor že v času Ivice Todorića. 

Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Ante Ramljak, izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Foto: STA Ramljak je pojasnil, da je to trenutni največji postopek prestrukturiranja podjetij v Evropi. Stroški postopka bodo predvidoma znašali od 58 do 69 milijonov evrov, odvisno od njegove dolžine. To znaša okoli odstotek celotnega dolga Agrokorja.

Ti stroški ne vključujejo najetja zdaj že nekdanjega svetovalca Alvarez & Marsal in izredne revizije, ki jo je delala revizorska hiša PWC.

Do 18. oktobra so porabili že več kot 18 milijonov evrov.

Kaj razkriva seznam

Seznam prijavljenih terjatev razkriva, da je daleč največji osmoljenec sodelovanja z največjim hrvaškim koncernom slovenski dobavitelj banan Izet Rastoder, ki mu hrvaški koncern dolguje več kot pet milijonov evrov. 

Rastoder, ki se ukvarja z uvozom in prodajo eksotičnega sadja, je bil sicer eden prvih slovenskih dobaviteljev, ki je z Agrokorjem po prodaji Mercatorja podpisal pogodbo o dobavi. Vredna je bila kar sto milijonov evrov. Novica o začetku sodelovanja med Agrokorjem in Rastoderjem naj bi tedaj pokazala na pripravljenost Ivice Todorića za sodelovanje s slovenskimi dobavitelji.


Preberite še:

Revizorji: Todorić iz Agrokorja počrpal 100 milijonov evrov #video

Agrokor: vse se je vedelo, a načrtno spregledalo


Agrokorjevi slovenski upniki: banke, dobavitelji … 

Nasedlo je tudi veliko slovenskih bank in podružnic tujih bank v Sloveniji, svoje terjatve pa so prijavili številni slovenski dobavitelji. Medtem Višje sodišče v Ljubljani še vedno ni sporočilo odločitve o priznanju Agrokorjevega insolvenčnega postopka v Sloveniji. 

Izet Rastoder Izet Rastoder Foto: Vid Ponikvar Pred mesecem dni je Ramljak predstavil revizijo konsolidiranih poročil Agrokorja za leti 2015 in 2016. Ta razkrivajo, da je skupina Agrokor insolventna, njena izguba pa za dve milijardi evrov presega kapital.

Upniki so v postopku prijavili tudi svoje terjatve do Agrokorjevih družb, nad katerimi ni bil odprt postopek po posebnem zakonu, to so hčerinske družbe v tujini in tudi na Hrvaškem. Teh terjatev je za okoli 500 milijonov evrov. 

Skupno 5.904 upnikov je prijavilo 12.610 terjatev do Agrokorja, pri čemer jih je bilo 215 poslanih po zakonskem roku za prijavo terjatev. Od prijavljenih terjatev jih je 90 odstotkov v celoti priznanih.

Iz dokumentov je razvidno, da Ramljak v celoti izpodbija terjatve banke Sberbank do Agrokorja. Samo ljubljanska Sberbank je prijavila okoli 24 milijonov evrov terjatev.

Kolikšno poplačilo se jim obeta? 

Mikro in mali dobavitelji so bili poplačani že poleti, deloma tudi srednje veliki in večji dobavitelji. Dobavitelji, ki jim terjatve še niso poplačane, naj bi dobili povrnjenih 85 odstotkov terjatev. Spomnimo, da so dobavitelji Ramljaku že večkrat dali vedeti, da ne bodo sprejeli "striženja" svojih terjatev za več kot 15 odstotkov. 

Največji upniki Agrokorja. Vrednosti so v evrih. Največji upniki Agrokorja. Vrednosti so v evrih. Foto: Agrokor Največje izgube lahko pričakujejo finančni upniki, zlasti tisti, ki niso želeli sodelovati v tako imenovanem "roll-up" posojilu, s katerim je Agrokor poleti dobil likvidnostno injekcijo. 

Med njimi je največja Sberbank, ki je Agrokoru posodila 1,5 milijarde evrov brez zavarovanja, po Ramljakovem predlogu pa naj bi te vrste finančne upnike "strigli" kar 90-odstotno. V povprečju se bodo morali sicer finančni upniki po Ramljakovih besedah odreči od 60 do 70 odstotkom terjatev do Agrokorja.

Končno odločitev o višini poplačila terjatev bo sprejel upniški odbor, ki mora biti šele imenovan. Poravnavo morajo upniki doseči predvidoma spomladi prihodnje leto, podpisana mora biti najkasneje do 10. julija. Če ne bo, bo Agrokor končal v stečaju.

Komu vse Agrokor dolguje denar?

Med nezavarovanimi finančnimi upniki Agrokorja je daleč največja Sberbank, ki je prijavila za dobrih 43 milijonov evrov terjatev (skupaj s pogojnimi). 

Ante Ramljak, Agrokor Foto: STA Sledijo ji Nova Ljubljanska banka - 6,6 milijona evrov ji dolguje podjetje Projekt gradnje, še približno devet milijonov evrov pa je prijavila njena švicarska družba NLB Interfinanz -, Gorenjska banka (3,5 milijona evrov), Unicredit Leasing (3,3 milijona evrov) in Intesa San Paolo (milijon evrov). Za enak znesek komercialnih vrednostnih papirjev, ki jih je izdal Agrokor, je imela v lasti finančna družba Alta Invest. 

Med večjimi slovenskimi dobavitelji, ki jim Agrokor dolguje denar, so:

  • Rastoder, ki je prijavil za 5,2 milijona evrov terjatev,
  • Skupina Don Don (tri milijone evrov; od tega slovenska družba skoraj milijon evrov),
  • Največji upniki Konzuma. Vrednosti so v evrih. Največji upniki Konzuma. Vrednosti so v evrih. Foto: Agrokor Perutnina Ptuj (milijon evrov),
  • Petrol Zagreb (850 tisoč evrov),
  • Merkur (725 tisoč evrov),
  • Celjske mesnine (640 tisoč evrov),
  • Gorenje Zagreb (približno pol milijona evrov),
  • ormoško podjetje Pfeifer & Landgen, ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovino s sladkorjem (750 tisoč evrov),
  • Nektar Natura (500 tisoč evrov),
  • Paloma (460 tisoč evrov),
  • Mlinotest (260 tisoč evrov),
  • Panvita (230 tisoč evrov).

Med upniki so sicer številni preostali slovenski dobavitelji: Fructal, Žito (njegov lastnik Podravka je prijavil za sedem milijonov evrov terjatev), Frutarom Etol, Elektronček, Steklarna Hrastnik, Promina, podjetja v lasti Andreja Mesojedca, ki so Agrokorju dobavljala plastiko, logistično podjetje F.A. Maik Transport, ki je v lasti nekdanjega poslanca SDS Marjana Bezjaka (Agrokor mu dolguje 120 tisoč evrov), Terme Čatež (okoli 120 tisoč evrov), celjsko podjetje Bufo Eko … 

Matičnemu Mercatorju Agrokor dolguje dobrih osem milijonov evrov. Precej več, kar 35 milijonov evrov terjatev ima do Konzuma, trgovske verige v lasti Agrokorja, hrvaška družba Mercator-H.

Katera hrvaška podjetja so nasedla v Agrokorju

Med največjimi hrvaškimi poslovnimi skupinami Agrokor daleč največ dolguje rovinjskemu Adrisu, ki je v lasti Anteja Vlahovića (140 milijonov evrov). Samo Croatia Osiguranje, ki je v lasti Adrisa, ima do Agrokorja in Konzuma za okoli 23 milijonov evrov terjatev.

Ravno zaradi visoke izpostavljenosti do Agrokorja in s tem povezanimi tveganji je Adris avgusta letos znova dobil rdečo luč za povečanje deleža v Pozavarovalnici Sava.

Podjetje Atlantic Trade, ki je v lasti Emila Tedeschija, je prijavilo za 18 milijonov evrov terjatev, Kraš pa sedem milijonov evrov.

Vlada zavrnila glasovanje o nezaupnici

Vlada Andreja Plenkovića je na današnji seji zavrnila zahtevo hrvaške opozicije, da se ji v saboru izglasuje nezaupnica zaradi ravnanj, povezanih s krizo v Agrokorju. Izglasovanje nezaupnice je predlagala največja opozicijska stranka SDP. Medtem na Hrvaškem še ni jasnih odgovorov na vprašanje, kdo je bil avtor posebnega zakona Lex Agrokor.

Komentarji

5
  • triglav... / 09.11.2017. ob 11:23

    Naj tisti pametni novinarki Financ, ki je bila propagatorka prodaje Mercatorja Hrvatom, zarubijo vsaj stanovanje in ga dajo Celjskim mesninam.Vsak fičfirič še soli pamet Slovencem.

  • enivetok / 10.11.2017. ob 05:16

    Slovenska vlada naj svoj delež Mercatorja proda sperbanki

  • pavel / 09.11.2017. ob 17:46

    res je pravi,,slovenac" že sodeč po imenu

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.