Petek, 12. 11. 2021, 18.32
2 leti, 5 mesecev
Boni niso dovolj: Hotelirji bi še več denarja od države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
3
Fotografija je simbolična.
Udeleženci letnega zbora Združenja hotelirjev Slovenije, ki posluje v okviru Turistično gostinske zbornice Slovenije, so se strinjali, da bo tudi v naslednjem obdobju potrebna državna pomoč najbolj ogroženim segmentom in podjetjem. Stanje rezervacij je ob koncu tega leta in na začetku prihodnjega namreč zelo slabo, so poudarili.
Predsednik združenja Gregor Jamnik je poudaril, da je izboljševanje poslovanja v hotelirstvu izjemno počasno, v panogi pa še vedno obstajajo segmenti, kjer stanje ostaja zelo resno. Gre zlasti za mestne hotele, kongresno dejavnost, poslovanje turističnih agencij in dela gostinstva, je naštel.
"Anketa o analizi poslovanja v letih 2019, 2020 in 2021 je pokazala, da rezultati v prvih devetih mesecih letos le malenkostno presegajo rezultate leta 2020. Finančni kazalci mestnih hotelov bistveno zaostajajo za povprečjem vseh hotelov, kar potrjuje smiselnost predlogov, ki jih je zbornica poslala pristojnemu ministrstvu," so iz zbornice sporočili po četrtkovem letnem zboru.
Dodatek za turizem
Med predlogi poleg podaljšanja možnosti unovčevanja turističnih bonov izpostavljajo enkratni dodatek za turizem za najbolj prizadeta podjetja, ukrep skrajšanega delovnega časa, spodbujanje letalske povezljivosti Slovenije in povečanje sredstev za prodajno-marketinške dejavnosti Slovenske turistične organizacije. Ob tem je po njihovem nujna tudi zagotovitev stalnega obratovanja, brez zapiranja poslovanja panoge.
Industrija sejmov
Da industrija sejmov in srečanj potrebuje pomoč, je danes opozoril tudi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. "Tu ne gre za slovensko posebnost, ampak za prakso v vseh državah sveta, kjer se zavedajo pomena te dejavnosti za promocijo nacionalnega gospodarstva, kulture, umetnosti in države nasploh," je poudaril.
Nadomestilo za izpad prihodkov
Dejavnost bi morala po njegovem dobiti vsaj del nadomestila za izpad prihodkov zaradi ukrepov, ki so ji v tem času omejevali poslovanje. Pomoč bi morala biti odvisna od višine izpada v celotnem obdobju ter od višine fiksnih stroškov in števila zaposlenih. "Ob izpadu prihodkov, ki je večje kot 50 odstotkov, bi bila za preživetje ustrezna pomoč v višini vsaj 25 odstotkov izpada prihodkov," je predlagal.
Razumevanje odločevalcev
"Res je, da imamo posamezna podjetja različne fiksne stroške, saj imamo različen obseg zaposlenih, potrebne infrastrukture ter osnovnih sredstev. Najbolj ključno pa bi bilo, da bi dobili občutek, da nas odločevalci razumejo in da javnost ohranja zaupanje v to dejavnost in v vlado, skratka, da s skupnimi močmi premagujemo in premagamo to krizo," je zapisal.
Turistična gimnazija
Hotelirji iz vse države so na letnem zboru v četrtek razpravljali še o delovanju v tem zahtevnem obdobju. Udeleženci so podprli ustanovitev turistične gimnazije, kar je ena od rešitev izredno slabega vpisa v srednje šole za gostinstvo in turizem.
3