Sobota, 13. 3. 2021, 11.21
3 leta, 1 mesec
Pri Črnem Petru
Igralec, ki ga zanima raziskovanje vesolja in tehnologij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
V sobotni oddaji, ki bo na sporedu ob 19.45 na Planetu, se bosta junakom gostilne Pri Črnem Petru pridružila še dva nova lika. V vlogi policijskega komandirja Boža bomo spremljali igralca Gregorja Podričnika, ki nam je razkril, kaj počne, ko ni na odrskih deskah, in kaj se je zgodilo njegovemu prijatelju, ko je na Ljubljanskem gradu srečal znamenitega igralca Chuka Norrisa.
Kako bi gledalcem na kratko opisali vaš lik Boža, policijskega komandirja?
Božo je ubogljiv mamin copatek, brez nje preprosto ne bi mogel (pre)živeti. Njuna močna povezanost in ljubezen sta na trenutke precej čudni. V vlogi komandirja se ne znajde najbolje in je zelo ponesrečeno odločen v še bolj ponesrečenih policijskih akcijah. Ideja, da postane policist, je bila očetova. Ne mara agresije in nasilja. Svoje delo kljub pomanjkanju talenta opravlja vestno in pošteno. Poleg svoje mamice ima zelo rad tudi dobro pojedino.
Sta si Božo in Gregor v čem podobna?
Uživanje v dobri pojedini! V primerjavi z Božem nisem ravno mamin copatek, vseeno pa zelo rad posežem po storitvah "all inclusive" v hotelu Mama. Tudi sam ne maram nasilja in zadnje leto z grozo opazujem, kakšne trdne korenine poganja v tej naši preljubi razdvojeni kokoški.
Kaj pa je tisto, česar gledalci o vas ne vedo?
Mogoče to, da že 18 let igram trobento v Pihalnem orkestru Rudnika Mežica, da zelo rad promoviram svoj rodni kraj – Mežico (smeh, op. p.), da me kot laika zelo zanima raziskovanje vesolja in tehnologij, ki so s tem povezane, sem tudi velik oboževalec vizionarja Elona Muska in imam prijatelja, ki se mu je na poti na Ljubljanski grad s poti umaknil nepremagljivi Chuck Norris in se mu celo opravičil, ker mu je zaprl pot (smeh, op. p.).
Igrali boste policista. Ste imeli tudi v zasebnem življenju kakšno zanimivo prigodo, povezano s policisti?
Razen rednih popisovanj, ko smo še kot srednješolci posedali po parkih in zganjali najstniške norčije, niti ni bilo kakšnih posebnosti. No, enkrat so me zasledovali z "marico", ker naj bi jim pobegnil z avtom, ampak se je na koncu izkazalo, da nisem nič kriv in da so pravzaprav oni sami močno prekoračili svoja pooblastila. Zdaj je to že zimzelena smešna zgodba (smeh, op. p.).
Kaj pa bi bili, če ne bi bili gledališki igralec?
Nikoli nisem posebej razmišljal o tem, ker sem od petega razreda osnovne šole vedel, da hočem biti igralec. Spomnim se le, da sem kot prvošolček govoril, da bom, ko bom velik, kmet, ker sem izjemno užival, ko sem se kdaj lahko peljal na traktorju zraven strica.
Oddaja Pri Črnem Petru se odvija v gostilni. Imate morda kaj izkušenj tudi z gostinstvom?
Odvisno od tega, za katero stran šanka sprašujete (smeh, op. p.). Zelo rad kuham in postrežem, ampak bolj v krogu svojih najbližjih. Natakar nisem bil nikoli in mislim, da ne bi bil prav dober v tem, ker imam slabe živce za tečne goste.
Gregor Podričnik in Maja Blagovič v oddaji Pri Črnem Petru.
So vam bolj pri srcu resne ali komične vloge?
Najraje vidim, da imam v sezoni možnost obojega. Zrasel sem s komedijo, saj sem že pred akademijo veliko igral na amaterskih odrih, kjer smo večinoma uprizarjali komedije. Ta žanr mi je posebej pri srcu, ker se še toliko bolj lahko, z vso resnostjo, otroško razigraš. Po drugi strani pa tako imenovane "resne" vloge ponujajo ogromno lepih in pretresljivih svetov in od igralca zahtevajo veliko več brskanja po svojih najglobljih notranjih občutkih. Vsekakor zelo vznemirljivo in predvsem magično.
Kako pa ste se ujeli z ekipo oddaje Pri Črnem Petru?
Na vsakem snemanju se pojavi kakšna mini cvetka, ki poskrbi za zmedo in smeh igralcev ali nervozo režiserja. S poštarjem Peško sva pred kratkim skovala skrivno kodo za eno vragolijo, ki pa naj za zdaj ostane skrivnost. Soigralci, režiser in preostala ekipa so bili zelo odprti in prijazni, ko sem prvič vstopil skozi vrata Črnega Petra, in moram priznati, da se v njihovi družbi zelo dobro počutim. Od prej sem poznal samo Vojka Zidarja, s katerim sva pred prvim "lockdownom" sodelovala pri predstavi SNG Drama Ljubljana Ali: Strah ti poje dušo. V poseben užitek pa mi je biti v soigri s Tino Gunzek, s katero skupaj v policijskem tandemu Magdalenca-Božo vzpostavljava red in mir v zmešnjavah Črnega Petra.
