Petek, 25. 9. 2020, 11.32
3 leta, 6 mesecev
Preživetje v divjini
"Spremljati oddajo Preživetje v divjini s kavča je neprimerljiivo lažje" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
V naslednji oddaji Preživetje v divjini, ki bo v torek ob 20. uri na Planetu, se bodo z izzivom spopadli trije tekmovalci, ki se med seboj ne poznajo. Delovati bodo morali kot ekipa, če bodo želeli premagati vse prepreke na poti do pobega z divjega otoka. Med tremi tekmovalci bo tudi Natalija iz Grosuplja, ki se zaveda, da je spremljanje oddaje s kavča eno, izkusiti to na lastni koži pa nekaj povsem drugega. V pogovoru nam je zaupala, zakaj se je prijavila v oddajo in kaj jo je pred preizkušnjo najbolj skrbelo.
Zakaj ste se želeli preizkusiti v izzivu Preživetje v divjini?
Nekako sem vse življenje povezana z naravo. Poleg tega me vse letne čase, skoraj vedno, zebe. To se mi je zdel edinstven trenutek, da preizkusim, iz kakšnega testa sem in ali to zmorem. Prav tako se mi je zdela odlična priložnost biti v tem materialnem času brez vsega. Še z večjim veseljem bi preživela teden dni z aborigini, kar pa ni mogoče (smeh, op. p.).
Kaj pa sicer najraje počnete v življenju?
Sem bolj ustvarjalna duša, imam veliko hobijev. V življenju se zaposlim z različnimi projekti. Pisanje pravljic, slikanje, izdelovanje lutk, recikliranje oblek. Režirala in napisala sem tudi lutkovno predstavo za 21 vlog. Rezbarim tudi z motorno žago. Ravno sem končala dvoletni projekt. Narisala in izdala sem 70-stranski strip, za vsako stran sem porabila poštenih šest ur. Trenutno se posvečam klavirju in kompoziciji skladb, ne nazadnje sem poskusila tudi operno petje. Kar vse bi rada počela, pa žal ne gre (smeh, op. p.). V glavi imam seznam, kaj vse še moram izkusiti, preden zapustim ta svet.
Kateri vaš podvig v naravi do zdaj pa je bil po vašem mnenju najbolj ekstremen?
Verjetno je bil moj najbolj ekstremen podvig to, da sem kot trinajstletno dekle nosila 12-kilogramski nahrbtnik na vrh Triglava. Bil je skoraj težji kot jaz (smeh, op. p.).
Vas je pred preizkušnjo kaj še posebej skrbelo?
V glavi sem si odvrtela tisoč in eno situacijo, kaj in kako bom naredila, pa sem na koncu ugotovila, da nima smisla. Na to preprosto ne moreš biti pripravljen. Fizično si lahko, umsko ne. Ne moreš vedeti, kako se bo tvoje telo odzvalo v neznanih situacijah. Vsekakor pa se na tovrstnih preizkušnjah odločaš na vsakem koraku posebej glede na trenutni položaj in glede na svojo psihofizično sposobnost. Zdaj vem, da je gledati oddajo Preživetje v divjini s kavča neprimerljivo lažje kot to izkusiti na lastni koži (smeh, op. p.).
Kako dobro pa ste pred to preizkušnjo poznali tehnike preživetja?
Pred oddajo sem vedela, kako se pridobi voda s pomočjo kondenziranja ali filtracije in kako se zakuri ogenj s pomočjo leče ali loka, za bivak pa mislim, da ni potrebno posebno znanje. Znala bi se tudi orientirati z zemljevidom ali brez njega, zaščititi kožo in prepoznati zdravilno rastlino. Priznam, da sem pred oddajo poskusila zanetiti ogenj z lokom, ni preprosto, sploh ne. Voljo sem imela, ampak moč mi je hitro pošla, zato sem bila pripravljena na to, da se bom na izzivu preživetja morala znajti brez tega.
