Petek, 28. 10. 2022, 13.38
8 mesecev, 3 tedne
VSAK NAKUP ŠTEJE
Največja mogoča svežina iz osrčja Prekmurja
Do okusnega in kakovostnega obroka na naših mizah vodi precej daljša pot, kot le od najbližje trgovine do doma. Obiskali smo skupino Panvita, ki spada med največje ponudnike mesa in mesnih izdelkov na slovenskem trgu, ter preverili pot od proizvodnje do naših krožnikov, ki je kratka, kar zagotavlja največjo mogočo svežino in kakovost izdelkov, poleg tega pa po nepotrebnem ne obremenjuje okolja.
Skupina Panvita zagotavlja vertikalno integrirano proizvodnjo hrane, kar omogoča celovit nadzor vsake faze vzreje živali, od priprave krmnih mešanic do končnega proizvoda. Sistem namreč temelji na nadzoru celotnega procesa pridelave ali prireje, ne le na analizah končnih proizvodov. V Skupini Panvita zatrjujejo, da skrbijo, da je pot izdelkov na police trgovskih središč varna, sledljiva in nadzorovana, saj želijo kupcem ponuditi le najboljšo in zdravo domačo hrano. Pridelujejo in predelujejo jo z velikim spoštovanjem do okolja, ki mu vračajo tisto, kar jim daje.
Branko Virag, član uprave skupine Panvita in direktor hčerinske družbe Panvita Kmetijstvo, poudarja, da mora biti pot hrane do našega krožnika kratka. "To zagotavlja največjo mogočo svežino in kakovost izdelka. Seveda pa s tem tudi dodatno ne obremenjujemo okolja, v katerem je meso proizvedeno. Skupina Panvita vseskozi zagovarja slogan, da mora biti vse sveže meso, ki ga mi prodamo slovenskim potrošnikom, vzrejeno v slovenskem okolju. Želimo si, da bi se tudi drugi držali tega," je uvodoma povedal Branko Virag.
Podpora domačemu
V Mercatorju se zavedajo, kako pomembno je izbrati domače in podpirati samooskrbno gospodarstvo. Zato kot največji partner slovenskemu podeželju, pridelovalcem in kmetijskim zadrugam letno odkupijo za več kot 500 milijonov evrov blaga, daleč največ pri nas.
S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako skozi vse leto trudijo, da imamo kupci na njihovih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v naše domove. Tudi z izdelki Skupine Panvita, ki so plod njihove lastne vertikalne verige, kar potrošnikom zagotavlja kakovostne in varne izdelke. Njihova pot od proizvodnje do naših krožnikov je kratka, kar zagotavlja največjo mogočo svežino in kakovost izdelkov, poleg tega pa po nepotrebnem ne obremenjuje okolja.
Pomen kratkih transportnih poti in krme
"Skupina Panvita je eden največjih slovenskih proizvajalcev hrane. Delujemo po principu od njive do mize oziroma od njive do krožnika. Mi zagotavljamo, da imamo vse procese pod nadzorom. Torej, vsepovsod so minimalno kratke poti in s tem najmanjši vpliv na okolje. Mi imamo lastna polja in polja naših kooperantov, s katerimi zelo dobro sodelujemo in proizvedemo dovolj surovin, da lahko iz teh surovin pripravimo krmo za naše živali. Torej je vsa krma, ki jo živali v skupini Panvita v času reje pojedo, pridelana v Sloveniji in na slovenskih poljih. To je v osnovi ta kratka veriga," nadaljuje sogovornik.
Na to, da je končni izdelek res kakovosten, torej pomembno vplivajo predvsem kratke transportne poti pridelave in tudi krma za živali. Kratka dobavna pot od njive do sušilnice in skladišča, ki zagotavlja manjši okoljski odtis zaradi prevoza ter boljšo kakovost krme, saj se ne morejo razviti skladiščni škodljivci in ni treba izvajati fumigacije. "Krma je poleg kratkih transportnih poti najpomembnejši dejavnik za zdravje živali. Če je kakovostna, so piščanci zdravi. Struktura krmne mešanice nedvomno zelo pozitivno vpliva na okus končnega izdelka. Tukaj imamo z lastno tovarno močnih krmil gotovo zelo velik vpliv na okus izdelka. Zato so tudi prekmurski piščanci AVE tako polnega okusa, razlika je nedvomno opazna," meni Branko Virag.
Naravna danost, ki ni samoumevna, in sodelovanje s kooperanti
Slovenija ni samooskrbna z žiti, zato so drugi proizvajalci to surovino prisiljeni uvažati. Panvita ima to srečo, da se nahaja in deluje sredi žitnice Slovenije. Dani so jim pogoji, da se lahko oskrbijo z dovolj lokalnimi žiti in surovinami.
"Skupina Panvita se nahaja sredi pomurske ravnice in zaradi tega smo se tudi potrudili, da smo okrog te ravnice najeli oziroma uredili sodelovanje z vsemi kooperanti, ki lahko izkoristijo to sončno ravnino in vitalnost tega ravnega pomurskega sveta na način, da lahko proizvedemo tu vso krmo za rejo naših živali," razloži Branko Virag.
"Skupina Panvita že skozi desetletje rahlo raste in skozi to rahlo rast seveda tudi povečujemo število kooperantov, s katerimi sodelujemo. Povečali bomo tudi število rejcev živali in površine, ki jih obdelujemo," napoveduje Branko Virag.
"Od njive do krožnika"
Ko so surovine oziroma pridelki na poljih proizvedene, se jih z najkrajšo mogočo potjo dostavi v silose, mešalnice, v Lipovcih, kjer proizvedejo okoli 50 tisoč ton slovenske krme.
"Surovine oziroma pridelke se prevzame, nadzoruje, se jih postavi v skladiščne celice, kjer so varno skladiščene do porabe. Vse procese skrbno nadzorujejo strokovnjaki, tehnologi za rejo živali, nutricionisti, zootehniki, zunanje institucije. Vsa krma, ki se pridela in predela v silosih v Lipovcih, se potem preda po čim krajši poti do rejcev živali. Spet se držimo načela čim manj kilometrov prevoženih s krmo, da potem lahko tudi živali dobijo čim boljšo svežino krme, kar se pozna pri reji in kasneje tudi pri rezultatih živali, ki so s to svežino izkoristile svoj maksimalni potencial, ki ga imajo kot selekcija ali pri piščancih ali pri prašičih. V nekaj dneh je hrana od hleva praktično na policah trgovskih središč. Skupina Panvita je edini proizvajalec hrane, ki slovenskemu potrošniku zagotavlja belo in rdeče meso. Vse meso, ki ga mi ponudimo slovenskemu potrošniku, je iz reje slovenskih živali, ki so rejene z domačo krmo, izključno s slovenskim žitom," razloži Branko Virag.
Vzreja živali
Še kako pomembno je, da je tudi vzreja piščancev lokalna. To dosegajo na način, da sodelujejo s 36 rejci, kooperacijskimi kmetijami v celotnem Pomurju, od Hodoša do Ormoža. Skupina Panvita dostavlja dan stare piščance svojim kooperacijskim kmetijam skupaj z lastno krmo, kmetje pa poskrbijo, da dejansko vzrejajo naše piščance. Visoko kakovost piščancev dosegajo tudi z lastno veterinarsko službo, ki redno skrbi za zdravje živali.
"Te reje so praktično pod stalnim nadzorom naših strokovnjakov, zootehnikov, nutricionistov in po potrebi tudi veterinarjev. Vsa krma, ki pride do rejcev, je naredila zelo kratko pot, maksimalno 50 kilometrov. Imamo izredno kratko transportno pot od proizvodnje do rejca. Rejci so vestni, z njimi izvajamo izobraževanja, seznanjeni so z vsemi novostmi. Strokovnjak, ki je obvezno prisoten vsaj enkrat do dvakrat pri reji, pa ima priložnost, da narekuje spremembo recepture ali krmnega obroka pri živalih. Ker imamo svoje žito, svoje surovine, lahko temu primerno tudi reagiramo. Vse živali, ki so rejene pod strokovnim nadzorom, pridejo po kratki verigi do klavnic, potem tudi naprej v predelavo in na koncu se na polici znajde končni izdelek, ki je prepotoval manj kot 50 kilometrov poti. Torej, vsa pridelana hrana v Skupini Panvita je tudi z vidika okolja manj obremenjujoča," opisuje Branko Virag.
Osveščenost in zavedanje vedno večja
Sogovornik meni, da se percepcija izbora hrane pri Slovencih spreminja. Potrošnik postaja čedalje bolj osveščen, rad posega po lokalno pridelani hrani, pri kateri ve, od kod prihaja in kdo jo je vzredil.
"Statistike kažejo, da se potrošnja mesa med slovenskimi potrošnji ne manjša, je konstantna. Tudi zato je pomembno, da se izbere največji delež tistega, kar je vzrejeno v Sloveniji. Naše spremljanje in raziskave so pokazali in potrjujejo to, da se slovenski potrošnik spreminja. Slovenski potrošnik je bolj uk, začel je gledati, kaj kupuje, od kod meso prihaja, kako je bila žival vzrejena in tudi kakšna je kakovost mesa. Skupina Panvita je tista, ki deluje v lokalnem okolju in lokalno okolje tudi spoštuje, tako da delujemo kar se le da trajnostno. Mi si želimo, da bi se te kratke poti, ta svežina produktov in trajnost občutila tudi na krožnikih slovenskih potrošnikov. Skupina Panvita je naredila raziskavo, ki je pokazala, da se pri kakovosti mesa slovenski potrošnik najbolj osredotoča na to, kaj je žival pojedla. Torej, če se žival hrani z domačo krmo, je to ob dodatku krajših transportnih poti za končnega potrošnika vsekakor bolje," je povedal Branko Virag.
Trajnostno tudi drugod
Skupina Panvita se na različne načine zavzema za lokalno in trajnostno proizvodnjo. Hrano pridelujejo po principu krožnega gospodarstva.
"Produkte, ki nastanejo na polju, uporabimo naprej. Tisto, česar ne uporabimo za prehrano živali, uporabimo za proizvodnjo zelene energije. Skupina Panvita je samozadostna pri oskrbi z električno energijo s pomočjo bioplinarne. Proizvedemo namreč 27 milijonov kilovatnih ur električne energije in seveda prav toliko toplotne energije, ki jo trajnostno uporabljamo. Uporabljamo jo za ogrevanje pri reji živali, za ogrevanje naselja zraven farme, del toplotne energije pošiljamo tudi za pralnico v bolnišnici. Načrtujemo, da v prihodnje postavimo tudi rastlinjak za proizvodnjo solate, kjer bomo tudi uporabili lastno toplotno energijo," pravi Branko Virag.
Dolgoletno sodelovanje
Sodelovanje Skupine Panvita z Mercatorjem sega že kar nekaj desetletij nazaj.
"Zadovoljni smo, da imamo na drugi strani dobrega poslovnega partnerja. V Skupini Panvita to cenimo in menimo, da je poslovni sistem Mercator eden tistih, s katerim lahko dobro sodelujemo tudi v prihodnje. To potrjuje stalna tradicija, že več kot deset, dvajset, trideset let. Želimo si , da bi čim več v Sloveniji vzrejenega mesa bilo na slovenskih, Mercatorjevih policah. Kupci se lahko zanesejo na proizvodnjo hrane v Skupini Panvita, kjer delujemo po trajnostnih, okolju prijaznih načelih, po principu od njive do mize in upoštevamo dejstvo, da je pot hrane do krožnika zelo kratka," sklene sogovornik.
Vsak vaš nakup šteje
Mercator kakovostne lokalne pridelke odkupuje od več kot pet tisoč slovenskih kmetij.
Kupci z nakupom in uživanjem domačih, lokalnih kmetijskih pridelkov in živil podpiramo slovenskega proizvajalca in poskrbimo tudi za svoje zdravje, saj so ti izdelki praviloma kakovostnejši in bolj polnovredni od uvoženih.
Kupci imamo skozi vse leto na voljo večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi slovenska kakovost pride v naše domove. Ponudba izdelkov obsega od mesnin, mleka in mlečnih izdelkov, sokov, vina, sladkega programa in še veliko več.
PREVERITE PONUDBO SLOVENSKIH IZDELKOV
