Aktivno državljanstvo
Sobota, 7. 6. 2025, 4.00
9 ur, 14 minut
Slovenci množično po špežo čez mejo: "V Sloveniji praktično ne hodim več v trgovino" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
"V Sloveniji praktično ne hodim več v trgovino, samo še po sadje, mleko in kruh," pove Valentina iz Kopra, ki smo jo s polnim nakupovalnim vozičkom srečali na parkirišču pred trgovskima centroma Famila in Eurospin v Miljah. In ne, ni bila ena redkih iz Slovenije. Slovencev, ki so se po špežo odpravili čez mejo, je v Famili in Eurospinu v Miljah, IperCoopu v centru Montedoro in v Conadu na Opčinah mrgolelo. Res je ceneje – a za določene izdelke, so nam pojasnili kupci iz Slovenije, ki točno vedo, kaj se v Italiji izplača kupiti. "Praške, tuno v olju, testenine, olje, kavo, alkohol," so našteli. Za kolikšne razlike gre, smo preverili tudi sami. Izkazalo se je, da je večina stvari res cenejših v Italiji, med njimi tudi številni slovenski izdelki, na primer sokovi Fructal, Radenska, Donat, pijače Union. Zakaj so ti izdelki v Italiji cenejši, nam je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Po špežo čez mejo so se odpravljali naši dedki in babice v Jugoslaviji, ko je bilo v Italiji mogoče dobiti dobrine, ki jih pri nas ni bilo, zdaj pa je opaziti, da je ta navada med Slovenci znova vse bolj prisotna. Pa ne le med tistimi ob meji, po nakupih prek meja se odpravljajo iz vse Slovenije. Zakaj? "Ker je cenejše in ker je hrana boljše kakovosti," še pojasni Valentina, ki največjo razliko opazi pri tuni, testeninah, olju in praških.
Redne nakupe v Italiji opravlja tudi družina iz Izole. Edina stvar, ki jo kupijo v Sloveniji, je meso. "Sem pridemo, ker je cenejše in ker je manjši davek na živila," pove Sanela. Davek na živila v Italiji znaša štiri odstotke, v Sloveniji je ta 9,5-odstoten.
Slovenski kupci v Italiji so svoje prtljažnike natrpali z vrečkami.
Po hrano čez mejo ne le Koprčani, ampak tudi Ljubljančani, celo Murskosobočani
Marijana iz središča Slovenije je nakup v Italiji opravila prvič.
V Miljah je, čeprav je bil četrtek, mrgolelo kupcev iz Slovenije, pretežno iz okolice Kopra, Nove Gorice in Postojne, manjkalo ni niti Kranjčanov, Ljubljančanov, Novomeščanov, opazili smo celo avtomobile z murskosoboškimi registrskimi tablicami. "Danes sem prvič tukaj, slišala sem, da je ceneje kot pri nas, in res je. Kava je cenejša, olje, zobna krema je izredno cenejša, prav tako določene pijače," je povedala Marijana, ki je po nakupih v Italijo prišla iz središča Slovenije.
Robert iz Ljubljane je v Italiji redni kupec.
Tudi pred Conadom na Opčinah smo srečali slovenske kupce, z nami je govoril Ljubljančan Robert, lastnik znane restavracije Čompa, ki v Italiji redno – od dvakrat do trikrat tedensko – kupuje najrazličnejše sire, sadje in zelenjavo. Zadnjo kupi v tamkajšnji kmetijski zadrugi. "Tukaj dobim rukolo za tri, štiri evre, medtem ko v Ljubljani za enako količino odštejem dvanajst evrov," pove in poudari, da je razlika v kakovosti občutna, predvsem pa je tudi ponudba obsežnejša. "Na voljo imam tri različne vrste solate, v Sloveniji eno."
Italija privlačna tudi za kupce iz Hrvaške
Jadranka iz Novega Vinodolskega v Italiji nakupuje enkrat mesečno.
Nič manj ni bilo kupcev iz sosednje Hrvaške, kjer so cene še nekoliko bolj navite kot v Sloveniji. Spomnimo, v začetku leta so na Hrvaškem zaradi visokih cen množično bojkotirali trgovine in v nabavo odšli v Slovenijo ali Italijo. Tokrat so v Milje pretežno prišli iz okolice Pule in Reke.
Na parkirišču v Miljah pred Familo in Eurospinom smo tako naleteli tudi na starejši par, ki je prišel iz Novega Vinodolskega. Prihajata redno, enkrat mesečno, s seboj pa imata tudi spisek, da točno vesta, kaj kupiti. To so predvsem različna čistila in praški za pranje perila ter živila. "Tuna v olivnem olju je za več kot 1,10 evra cenejša kot na Hrvaškem, tekočina za komarje, ki jo vstaviš v električni aparat, pa je več kot 1,20 evra cenejša kot pri nas," izpostavita. Razen cene jima je pomembna kakovost, ki je v Italiji nedvomno boljša, menita.
Obiskali šest trgovin v Italiji in šest v Sloveniji ter primerjali cene
Ali je res ceneje in kolikšne so razlike v cenah, smo se želeli prepričati tudi sami. Obiskali smo dvanajst trgovin – šest v Italiji in šest v Sloveniji – ter primerjali cene enakih ali primerljivih izdelkov. V Italiji smo zavili v Spar oziroma Eurospar in Lidl v središču Trsta, v Eursopin v Miljah, za boljšo predstavo pa pogledali še v tri italijanske verige: Conad na Opčinah, Familo v Miljah in IperCoop v centru Montedoro v Miljah. V Sloveniji smo cene preverili v Sparu (Intersparu), Lidlu, Eurospinu, Mercatorju, Tušu in Hoferju.
"Prav akcije in dodatni popusti so tisti, ki kupcem omogočijo cenejši nakup in zaradi katerih jim ni treba čez mejo po vsakdanja živila," menijo v Spar Slovenija.
Ob tem naj opozorimo na nekaj pomembnih podrobnosti. Čeprav so bili številni izdelki v akciji, smo povsod upoštevali redne cene, a po mnenju trgovcev so prav akcije in dodatni popusti tisti, ki kupcem omogočijo cenejši nakup in zaradi katerih "jim ni treba čez mejo po vsakdanja živila", menijo v Spar Slovenija, kjer, kot poudarjajo, več kot 50 odstotkov prometa ustvarijo z izdelki po akcijskih cenah, "kar pomeni, da redna cena pogosto ni realen pokazatelj tega, kar kupec dejansko plača."
Prav tako v vseh trgovinah nismo našli vseh izdelkov. Povsem neprimerljiv, razen pri sadju, zelenjavi in mesu, je bil trgovec Eurospin, saj pri njih ne ponujajo enakih znamk izdelkov kot pri drugih trgovcih. Podobno tudi v Lidlu in Hoferju, kjer so imeli le nekatere izdelke, ki smo jih iskali.
Martini in Aperol v Italiji cenejša za več kot pet evrov, Coca-Cola cenejša v Sloveniji
Za začetek smo primerjali nekaj vrst pijač, med njimi kultno Coca-Colo, od alkohola priljubljeni italijanski Aperol in Martini Bianco ter nizozemsko pivo Heineken, za nameček pa še energijsko pijačo Red Bull.
Po pregledu cen v vseh omenjenih trgovinah smo ugotovili, da je liter in pol Coca-Cole cenejši v Sloveniji kot Italiji, in sicer za 0,34 evra. Najcenejšo so imeli vsi trgovci v Sloveniji, stala je 1,85 evra, najdražjo italijanske verige Conad, Coop in Famila, stala je 2,19 evra. Alkoholne pijače so bile medtem cenejše v Italiji: liter Aperola za več kot 5,5 evra, liter Martinija je bil za polovico cenejši, Heineken za 0,40 evra. Tudi Red Bull je v Italiji cenejši za petdeset centov.
Narobe svet: slovenski izdelki cenejši v Italiji
Testenine Barilla je mogoče najti tudi na policah trgovin v Sloveniji.
V nadaljevanju smo preverili cene nekaterih znanih italijanskih izdelkov, ki so priljubljeni tudi v Sloveniji, med njimi testenine Barilla, piškoti Grancereale, pesto Barilla, kava Illy, namaz Nutella, tunina pašteta Rio Mare pate, oljčno olje Monini in riž Scotti.
Vsi omenjeni izdelki, razen Nutella v Lidlu v Sloveniji (kilogram Nutelle je stal 6,99 evra, a je poleg pisalo, da gre za omejeno količino s pripisom "zgrabite priložnost"), so bili cenejši v vseh trgovinah v Italiji. Najočitnejša razlika je bila pri litru oljčnega olja Monini. Ta je v Italiji cenejši za kar 13,75 evra.
Opazna razlika je tudi pri 260-gramski kavi Illy, ki je v Italiji cenejša za okoli tri evre, kilogram riža Scotti Arborio za okoli 1,80 evra, 190-gramski pesto Barilla Genovese pa za 1,50 evra.
Pričakovali bi, da bo drugače s slovenskimi izdelki, ki jih prodajajo v Italiji. V Sloveniji bi po preprosti logiki morali biti cenejši, a v večini primerov ni bilo tako. Nič čudnega, da nas je prodajalec, ko je slišal, da smo iz Slovenije, v naših rokah pa videl Radensko, gledal začudeno in bil presenečen, ko smo mu povedali, da smo jo po ugodnejši ceni kupili v Italiji, kot bi jo v Sloveniji. "To je noro," je pripomnil.
Poleg Radenske je bilo na policah v Italiji od slovenskih izdelkov najti še proizvode Fructala, Naturete, Donata, Uniona in mesnin Ave. Čevapčiči Ave so bili cenejši v Sloveniji, pleskavice Ave so bile ponekod cenejše v Sloveniji, ponekod v Italiji, enako tudi hren Natureta, kumarice Natureta pa so bile cenejše v Sloveniji. Pijače Radenska, Donat, Union in Fructal so bile v Italiji cenejše. Najbolj izstopa litrski sok Fructal jagoda, v Italiji je cenejši za 1,36 evra. Za skoraj 30 centov so v Italiji cenejši tudi proizvodi Uniona.
Zakaj je tako?
"To, kako se cene gradijo, je zelo kompleksno. Cena na trgovinski polici je dejavnik izredno velikega števila dejavnikov v celotni verigi," je poudaril agrarni ekonomist in profesor na biotehniški fakulteti Aleš Kuhar.
Pomembno vlogo pri končni ceni ima nabavna cena, ki jo določajo dobavitelji. Kuhar pojasni, da se cena gradi od nabave surovin, ki jo kmetje kupijo, do proizvodnje/pridelave/predelave, pakiranja in končnega proizvoda. S končnimi produkti nato dobavitelj pride do vrat skladišča trgovca in predlaga nabavno oziroma proizvajalčevo ceno za trgovca. Sledi maržiranje oziroma vključevanje stroška trgovske storitve, kjer se nabavna cena lahko tudi podvoji, a za večino maloprodajnega blaga je marža od 30- do 40-odstotna.
Potem se doda še davek na dodano vrednost, ki je med državami običajno različen. Na različne cene pri enakih multionacionalnih trgovcih na različnih trgih vplivajo različne stopnje DDV na živila. Kot smo navedli že zgoraj, je davek na živila v Italiji nižji kot v Sloveniji, poleg tega se je pri nas januarja dodatno zvišal tudi davek na sladke pijače. Ta se je z 9,5 odstotka zvišal na 22 odstotkov, kar pomeni, da se je cena sladkih pijač v povprečju dvignila za od deset do 20 centov. Šele nato pridejo maloprodajne cene, torej tiste, ki jih kupci vidimo v trgovinah.
Agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Aleš Kuhar
Če slovenski dobavitelj ponudi enako nabavno ceno slovenskemu in italijanskemu trgovcu, potem so razlike v ceni posledica različnih strategij maržiranja, torej oblikovanja maloprodajne cene. "Pri tem imajo trgovci lahko izredno različne cilje. Če je neki izdelek zelo priljubljen in je potrošnik zanj pripravljen plačati veliko, bodo imeli na italijanskem trgu velike marže. Če pa trgovec vidi, da je neki izdelek močno pod lupo kupcev, pa bo za ta izdelek določil nizko maržo, ga prodal brez marže ali celo z negativno maržo, torej ga bo prodal po nižji ceni, kot ga je nabavil, in s to potezo pridobil ugled cenovno ugodnega trgovca. Na ta način trgovec umetno ali strateško na strateško nizkocenovno umeščenem izdelku, na podlagi katerega si kupci oblikujemo neko zaznavanje trgovca, zniža svoj dobiček, medtem pa na račun drugih izdelkov, ki imajo visoke marže, ta primanjkljaj pridobi nazaj," pojasni strokovnjak.
Druga možnost pa je, da se prodajalec odloči, da bo tujemu trgovcu, da bi se prebil na tuji trg, ponudil nižjo nabavno ceno, kar je, kot poudarja Kuhar, popolnoma legitimna odločitev.
Pri primerjavi cen med posameznimi trgi na ceno izdelkov vplivajo tudi velikosti trga, količina naročenih izdelkov, tržne situacije, konkurence, stroški logistike. "Veliki trgi, kot je Italija, si pri multinacionalnih dobaviteljih izpogajajo nižje cene, morda tudi za deset odstotkov nižje, saj vzamejo veliko večje količine in dobijo količinski popust," doda strokovnjak. Ponavadi so to ogromne verige, ki gradijo na množični nabavni moči, pri čemer je kakovost prilagojena za diskonte. Ti veliki trgovci razumejo tržna razmerja, in če vidijo, da so neki izdelki na trgu X višje maržirani, si rečejo, zakaj pa ne bi zviševali svojih cen še na trgu Y, čeprav je trg X bolj razvit. "Trgovci so mojstri trgovanja, počnejo vse, da od dobaviteljev in nas kupcev izžamejo čim več denarja, kar je konec koncev tudi njihova naloga, posel," pove Kuhar.
"V Sparu Slovenija se aktivno pogajamo za najboljše pogoje, vendar ti niso povsod enaki in nanje ne moremo vplivati v celoti. Zato tudi močno krepimo ponudbo lastnih blagovnih znamk Spar, s katerimi kupcem omogočamo, da izberejo cenovno dostopnejše izdelke, ne da bi pri tem sklepali kompromise glede kakovosti," so dejali v Sparu Slovenija, v Lidlu pa: "Gibanje cen osnovnih živil je na trgu že nekaj časa dinamično, kar zahteva stalno prilagajanje tako na strani dobaviteljev kot trgovcev."
Za pojasnilo smo zaprosili tudi nekatere dobavitelje, med njimi mesnine Ave, ki svoje izdelke prodajajo tudi v Italijo. Povedali so, da imajo enotno veleprodajno cenovno politiko tako za domači kot za tuji trg, razlike pa se lahko pojavljajo zaradi distribucijskih stroškov, akcijske prodaje in maržiranja trgovcev. Poudarjajo, da kot proizvajalec stremijo k temu, da zagotavljajo konkurenčne cene in kakovost na vseh trgih, a dodajajo, da kot dobavitelj zagotavljajo osnovno ceno izdelka, končne maloprodajne cene pa oblikujejo trgovci, pri čemer se upoštevajo njihovi stroški in poslovne strategije in na to ne na domačem ne na tujem trgu nimajo vpliva. 
V Pivovarni Laško pravijo, da razlike v maloprodajnih cenah med državami niso redkost in so rezultat številnih ekonomskih dejavnikov. Poudarjajo, da proizvajalec ne določa končne cene na polici, "te oblikujejo trgovci ob upoštevanju lokalnih stroškov, davčnih obremenitev, razmer na trgu ter svojih poslovnih strategij in promocij". Dodajajo, da so v Sloveniji dajatve na pivo, zlasti trošarine, med najvišjimi v Evropi in tudi bistveno višje kot v vseh sosednjih državah, vključno z Italijo. Takšne razlike ustvarjajo različno izhodišče za oblikovanje cen piva v trgovini. "V Pivovarni Laško Union vedno ravnamo z odgovornostjo do trga, naših partnerjev in kupcev."
Da cene na trgovskih policah določajo trgovci, poudarjajo tudi v podjetju Atlantic Droga Kolinska. To je po njihovem mnenju tudi razlog za odstopanje med različnimi ponudniki na trgih. Na italijanskem trgu se cena litrske plastenke Donata, kot so navedli, giblje med 1,99 in 2,39 evra. 
Podobno menijo tudi v podjetju Radenska Adriatic. K različnim maloprodajnim cenam "prispevajo osnovna cena proizvoda, marža trgovca, davek, pa tudi specifična poslovna politika trgovca. Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno priporočamo, medtem ko je končna odločitev odvisna od trgovca in njegove prodajne strategije," so navedli. Dodali so, da v Sloveniji v zadnjem letu opažajo porast nakupov v času promocijskih aktivnosti in temu primerno prilagajajo prodajne strategije.
Najbolj nas je presenetila cena znamenitega italijanskega pralnega praška Felce Azzura.
Pralni gel Dash cenejši za okoli deset evrov
Ker so številni sogovorniki omenjali, da v Italiji kupijo cenejše pralne praške in čistila, smo preverili tudi cene teh. Najbolj nas je presenetila cena znamenitega italijanskega pralnega praška Felce Azzura, ki ga v Sloveniji sicer ne prodajajo. Za dva litra je treba odšteti med tremi evri in tremi evri in pol.
Gel za pranje perila Dash, ki ga prodajajo tako v Italiji kot Sloveniji, pa je v Italiji cenejši za okoli deset evrov. 1.800-mililitrska plastenka omenjenega praška je v Desparu v Italiji stala 12,90 evra, v Coopu 12,49 evra, v Intersparu v Sloveniji 23,29 evra, v Mercatorju 23,59 evra, v Tušu 23,29 evra. Štirilitrski pralni gel Dexal trgovske verige Eurospin je enako – 5,29 evra – stal v Eurospinu v Sloveniji in Eurospinu v Italiji.
Cene mesa "mešano na žaru", mortadela cenejša v Italiji
Pogledali smo tudi v mesnico in primerjali cene mesa. Številni sogovorniki so namreč poudarili, da je to cenejše v Sloveniji. Primerjali smo cene kilograma mešanega mletega mesa, kilograma piščančjih stegen, kilograma fileja piščančjih prsi. Izkazalo se je, da je mleto mešano meso v Sloveniji večina ugodnejše, piščančja stegna so ponekod dražja v Sloveniji ponekod v Italiji, podobno tudi file piščančjih prsi.
Preverili smo tudi ceno mortadele, a naj opozorimo, da pri vseh trgovcih niso imeli na voljo sveže rezane, temveč v paketu. Sveže rezano so imeli v Conadu, Famili, IperCoopu, Sparu v Sloveniji in Italiji ter v Tušu, pakirano pa v Lidlu in Eurospinu na obeh straneh meje, v Mercatorju in Hoferju. Pri vseh trgovcih, ki so imeli pakirano mortadelo, smo gledali ceno mortadele Bolognia.
Znamenita italijanska mortadela in priljubljena pijača Aperol Spritz
Kilogram mortadele je bil v večini trgovin v Italiji cenejši v primerjavi s slovenskimi trgovinami. Izstopal je IperCoop, kjer je kilogram mortadele stal 14,90 evra, kar je primerljivo s cenami v Sloveniji (Spar Slovenija 14,99 evra; Lidl Slovenija 13,27 evra; Mercator 16,58 evra; Tuš 12,99 evra; Hofer 13,27 evra), v Sloveniji pa je izstopal Eurospin, kjer je kilogram mortadele stal 9,93 evra, kar je primerljivo z italijansko ceno mortadele. Kasneje smo ugotovili, da je šlo za akcijsko ceno.
Sadje cenejše v Sloveniji, zelenjava z izjemo čebule v Italiji
Za konec smo se ustavili še na oddelku s sadjem in zelenjavo. Od zelenjave smo primerjali cene paprike, paradižnika, kumar in čebule, od sadja pa cene jagod, pomaranč, limon, jabolk zlati delišes in banan. Kilogram jabolk, limon, banan in pomaranč je v slovenskih trgovinah mogoče najti po ugodnejših cenah, izstopajo le pomaranče v Lidlu v Italiji. Tam so stale 1,50 evra in so bile najcenejše. Sicer pa je omenjeno sadje v Italiji dražje od deset centov do evra. Najcenejše jagode smo dobili v Sloveniji v Lidlu in v italijanskem Conadu, pri obeh za 4,98 evra, najdražje, stale so 7,93 evra, v italijanskem IperCoopu.
Cena sezonske zelenjave, kot so paprike, kumare in paradižnik, pa je v Italiji nižja ali enaka kot v Sloveniji. Čebula je pretežno cenejša v Sloveniji.
Slovenci ob vstopu v trgovino gledamo samo še ceno, na kakovost pozabimo
Če pod zgoraj navedenim potegnemo črto: "Nakup čez mejo se več kot izplača," so pristavili naši sogovorniki, Marijana iz središča Slovenije, ki je prvič nakupovala v Italiji, pa sklenila: "Mislim, da se bom zdaj še vračala."
Strokovnjak Kuhar pa nas ob koncu opozori še na eno pomembno stvar – kakovost, na katero Slovenci po njegovem mnenju ob vstopu v trgovino in pogledu na cene radi pozabimo. "V Sloveniji se obnašamo kot potrošniki izrazito nerazvitega dela sveta. Obsedeni smo s cenami, kar sicer ima svoje mesto, ampak teža, ki jo damo ceni, je absolutno prevelika za našo stopnjo razvoja, premoženjsko stanje, neko splošno narodno zavest o kulturi, naravi, zdravju. V tem pogledu smo zelo dvolični. Na eni strani poudarjamo, kako je pomembno, da imamo zdravo okolje, kako je pomembno, da prihodki in plače rastejo, podpiramo lokalna podjetja in kmete, na drugi strani pa se pred trgovinsko polico, ko bi ta prepričanja morali udejanjiti, vsa ta pravljica skrije pod preprogo in izberemo najcenejši izdelek."
"Izdelki so namreč laičnemu potrošniku na videz podobni, a je kakovost pravzaprav drugačna. Ne le Slovenci, ampak potrošniki na splošno izgubljamo znanje – produktno ali živilsko pismenost, s katero znamo oceniti razliko v kakovosti. Če vzamemo samo konzervo rib, je paleta kakovosti lahko izredno široka. Tako navidezno enaka konzerva ribe stane različno, če naredimo natančno analizo kakovosti, pa ugotovimo, da ne gre za isti izdelek. Številne razlike se namreč skrivajo v drobnem tisku," pojasni.
Slovenci ob vstopu v trgovino gledamo le še na ceno. Kaj pa kakovost?
"Slovenski kupci smo dvojno udarjeni po glavi"
Blagovne znamke multinacionalk, ki svoje izdelke prodajajo v Slovenijo, so se po kakovosti uvrstile na seznam držav B, medtem ko ima Italija na trgu izdelke kakovosti A. Čeprav Slovenija po kupni moči spada v bolj razvite države EU, ko se delajo regionalni trgi in recepture, sodimo v skupino manj zahtevnih držav, kamor proizvajalci prodajajo izdelke nižje kakovosti in nižjih proizvodnih stroškov.
To pomeni, da je v prej omenjeni konzervi manj kakovostna tuna, da je bolj razdrobljena, ima več aditivov, umetnih arom itd. Ta izdelek tako stane manj, strošek je nižji, a je tudi kakovost slabša.
"Tako smo slovenski kupci dvojno udarjeni po glavi," nadaljuje Kuhar. Dobimo izdelke z nižjimi proizvodnimi stroški, a ker je kupna moč pri nas visoka, so ti izdelki relativno dragi. "Tako iz multinacionalk dobimo slabšo hrano, poleg tega pa zanjo plačujemo višjo ceno, kot je njihova realna vrednost, saj se ti izdelki prodajajo še mnogo bolj vzhodno in mnogo bolj južno od Slovenije, kjer pa je kupna moč nižja," je še razložil sogovornik.
Slovenci dobimo izdelke z nižjimi proizvodnimi stroški, a ker je kupna moč pri nas visoka, so ti izdelki relativno dragi, je pojasnil Aleš Kuhar.
