Četrtek, 29. 5. 2025, 14.50
15 ur, 10 minut
Slovenija v primežu padca BDP in visokih trošarin
Slovenija se je znašla v primežu padca BDP in visoke rasti trošarin. Da naše gospodarstvo v trenutnih razmerah ne bo zmoglo v nedogled prenašati vedno novih obremenitev, smo na Trgovinski zbornici Slovenije opozarjali že daljši čas.
V prvem četrtletju leta 2025 se je uresničil preobrat v rasti BDP, na katerega smo na Trgovinski zbornici Slovenije opozarjali že dlje časa. Slovenija je zabeležila padec bruto domačega proizvoda za 0,8 odstotka tako na letni kot na četrtletni ravni. Rast BDP se je v Sloveniji že dlje časa umirjala, kar kaže tudi spodnji graf. Uradna pojasnila so kot glavni razlog za stagnacijo rasti navajala predvsem slabo gospodarsko rast v ključnih državah partnericah. Pa se je izkazalo, da so razlogi tudi drugje. V prvem četrtletju leta 2025 je namreč sledil prvi upad gospodarske rasti v Sloveniji, ki je celo najvišji v evroobmočju. Zgodil se je, čeprav so imele naše ključne gospodarske partnerice boljšo gospodarsko rast kot v preteklih obdobjih. Evropska unija je imela namreč v povprečju v prvem četrtletju 1,4-odstotno gospodarsko rast glede na prvo četrtletje leta 2024.
Ukrepi rušijo konkurenčnost naših izvoznikov
Iz podrobnejših podatkov je razvidno, da je padec slovenskega BDP predvsem posledica slabšega salda menjave s tujino. Slovenija je tradicionalno močno izvozno naravnana država; izstopali smo po relativno visoki kakovosti izdelkov po nekoliko ugodnejši ceni. A predvsem pri ceni se je začelo zatikati, saj je bilo v zadnjih letih sprejetih več vladnih ukrepov, ki so močno dvignili stroške poslovanja slovenskih podjetij. Cenovno ugodna električna energija je bila dolga leta konkurenčna prednost slovenskega gospodarstva, vendar smo jo v zadnjih letih izgubili, saj so cene električne energije za negospodinjske odjemalce še vedno v povprečju leta 2024 za več kot 100 odstotkov višje kot v letu 2019. Če naredimo mednarodno primerjavo, kako je to vplivalo na našo konkurenčnost: v letu 2019 je bila cena elektrike za srednjega negospodinjskega odjemalca za dobrih 20 odstotkov nižja od povprečja EU, v letu 2021 za skoraj 30 odstotkov, v letu 2024 pa zgolj še za pet odstotkov.
Rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP) glede na isto četrtletje prejšnjega leta - desezonirano
Skoraj polovica naše plače gre državi
Hkrati pa strošek energije ni edini, ki se je bistveno povečal v zadnjih letih. Močno rastejo tudi stroški dela, kjer pa zaradi visokih obdavčitev plač prebivalci pravzaprav tega ne občutijo, zato je rast potrošnje v zadnjih letih zelo nizka, opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah, in to kljub naraščajočemu številu prebivalcev in višjemu deležu zaposlenih. To močno čuti tudi trgovina, kjer je že od konca leta 2022 naprej prisotna stagnacija realnih prihodkov, ki se nadaljuje tudi v letu 2025. Davčni primež dela je v letu 2024 dosegel skoraj 45 odstotkov, kar je najvišja stopnja v zadnjih 14 letih. Breme se je iz tega naslova v letu 2024 povišalo za 1,5 odstotne točke, prav tako se pričakuje povišanje bremena v letu 2025 zaradi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo stopil v veljavo v drugi polovici leta in bo povečal davčno obremenitev še za približno dve odstotni točki.
Podjetja in dobro plačani kadri odhajajo, razmišlja pa se o dodatnih davkih
V Sloveniji je v veljavi precej progresivna dohodninska lestvica, kjer je davčna stopnja relativno visoka že pri plačah blizu povprečne. Takšna lestvica zmanjša učinek večjega razpoložljivega dohodka ob rasti stroškov dela. Še posebej skrb vzbujajoč je v tem trenutku nov trend selitve slovenskih podjetij v tujino, pri čemer Slovenijo zapuščajo predvsem bolje plačani kadri, kar se bo še toliko bolj poznalo tudi v zmanjšanju višine pobranih davkov in prispevkov. Namesto da bi se Slovenija z demografskimi spremembami soočala na način spodbujanja gospodarske rasti in poskušala privabljati nova podjetja, za zdaj počnemo nasprotno in celo odganjamo vodilna obstoječa podjetja iz Slovenije, kar je izjemno težko razumljivo, pa dodaja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Znak ohlajanja: vedno več storitev iz tujine
Ta selitev podjetij se že pozna pri slovenski gospodarski rasti. V letu 2025 se je namreč precej povečal uvoz storitev iz tujine. Če je bil uvoz storitev v preteklih letih omejen bolj ali manj na IT-sektor, postaja ta uvoz vedno bolj običajen tudi pri kadrovskih, svetovalnih in marketinških storitvah. Prav 7,7-odstotna letna rast uvoza storitev je pomemben faktor pri negativnem saldu menjave s tujino, ki je ključno prispeval k padcu BDP.
Kratko potegnili tudi potrošniki
Ni pa bolj obdavčeno zgolj delo – tudi potrošnja je podvržena vse večji obdavčitvi. Z začetkom letošnjega leta so bile sladke pijače v Sloveniji izločene iz znižane stopnje DDV in so zdaj obdavčene po višji stopnji 22 odstotkov. Utemeljitve pristojnih za to obdavčitev so bile zdravstvene posledice konzumacije sladkih pijač, vendar so bile v novo obdavčitev vključene tudi pijače brez sladkorja, tiste s sladili. Hkrati so bili v višjo obdavčitev težko razumljivo vključeni tudi kavni napitki, kjer je v procesu izdelave mleka v prahu lahko prisoten tudi sladkor. Zaradi tega ocenjujemo, da je bil namen spremembe predvsem v povečanju davčnih prihodkov države.
Podobno se je zgodilo tudi pri nedavnem dvigu trošarin za pivo, ki ga je sprejela vlada. Tudi tokrat se kot utemeljitev navaja predvsem skrb za zdravje ljudi, čeprav bi bilo mogoče negativne učinke pretirane konzumacije alkohola nasloviti na številne druge in učinkovitejše načine, ki pa žal ne prinesejo večjih finančnih sredstev. Trošarine za alkohol so v letu 2024 v državno blagajno prinesle kar 124 milijonov evrov, z dvigom trošarin na pivo in alkohol pa si država obeta še dodatni priliv v višini 8,4 milijona evrov letno.
Ukrepi zmanjšujejo blaginjo ljudi
Menimo, da bodo navedeni ukrepi zaradi posledičnega dviga tudi maloprodajnih cen zmanjšali blaginjo slovenskega prebivalstva, saj se s tem zvišuje tveganje za odliv kupne moči v tujino in s tem negativen vpliv na prihodke trgovine v RS, ki je pomemben vplačnik DDV in trošarin, pa tudi drugih dajatev, v državni proračun.
Trošarine na pivo so sicer v Sloveniji med višjimi v EU. Po sedanji ureditvi namreč znašajo 0,20 evra za 0,33 litra piva oziroma 0,3025 evra za 0,5 litra piva s stopnjo alkohola pet odstotkov. Gre za šesto najvišjo trošarino na pivo v državah članicah EU. Če primerjamo višino trošarin v Sloveniji s sosednjimi državami, vidimo, da so te v večini primerov bistveno nižje – pogosto celo več kot 50 odstotkov nižje kot v Sloveniji. Trošarina še dodatno vpliva na ceno piva, saj je treba upoštevati, da se DDV obračuna od cene s trošarino, kar pomeni, da višja trošarina dodatno zvišuje ceno tudi zaradi višjega DDV. Pri pollitrski pločevinki piva s ceno 1,3 evra država tako dobi 41 odstotkov cene pijače oziroma približno 0,54 evra.
Trošarina na 0,33-decilitrske steklenice piva s petodstotno vsebnostjo alkohola v evrih
Konkurenčna cena je ključna pri zagotavljanju, da potrošnik ne bo svojih nakupov opravljal v tujini. Pri pivu visoka davčna obremenitev v Sloveniji takšno konkurenčnost praktično onemogoča. Sloveniji manjka zavedanje, da se ob nakupu v tujini tam plača tudi DDV, tako da se ti nakupi poznajo tudi v manjših prihodkih v državni blagajni, saj se obseg nakupov v naši državi znižuje.
Dajatve na gorivo med najvišjimi
Poleg trošarin na pivo je potrošnik s trošarinami obremenjen tudi pri nakupu tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač in energentov. Še posebej pri gorivih je bilo v zadnjih letih veliko sprememb, saj se je trošarina na 95-oktanski bencin od leta 2022 spremenila kar dvanajstkrat. Pri litru dizla trošarina znaša 0,46 evra, pri čemer ceno goriva dodatno zvišujejo okoljska dajatev CO₂, ki znaša 0,08 evra, še dve okoljski dajatvi, vsaka v višini nekaj manj kot 0,01 evra, ter prispevek za obvezne rezerve v višini dobrega centa. Skupaj dajatve nanesejo 0,57 evra na liter že pred upoštevanjem DDV.
Pri 95-oktanskem bencinu je trošarina še nekoliko višja in znaša 0,50 evra na liter, skupaj pa dajatve znašajo 0,60 evra na liter. Skupen delež vseh dajatev (trošarin, DDV in prispevkov) v končni ceni litra dizla predstavlja skoraj 58 odstotkov, pri neosvinčenem motornem bencinu pa 60 odstotkov. Delež nabavne cene predstavlja 35,5 odstotka v končni ceni dizla in 33 odstotkov v končni ceni neosvinčenega motornega bencina, marža trgovcev pa tu predstavlja zgolj 6,8 odstotka pri dizelskem gorivu in sedem odstotkov pri neosvinčenem motornem bencinu.
V primerjavi s sosednjo Hrvaško je imela Slovenija 6. 5. 2025 za 16,5 centa na liter višje dajatve brez DDV pri dizlu in za 8,4 centa na liter višje pri neosvinčenem motornem bencinu.
Cene goriv brez dajatev so v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, a dajatve končno ceno za potrošnika dvignejo blizu povprečja Evropske unije. Zato je nujno, da se na področju trošarinske politike pred novimi odločitvami pripravi skrbna analiza, ki bo med drugim vsebovala tudi vidik potrošnika.
Rezultat ukrepov: slabša konkurenčnost in manjša kupna moč
Slovenija se vse bolj sooča z realnostjo, v kateri visoke dajatve, vključno s trošarinami, in obremenitve dela ne ovirajo le poslovanja podjetij, temveč neposredno vplivajo na vsakdanjik potrošnika oziroma na njegove nakupovalne odločitve. Namesto da bi s premišljenimi ukrepi krepili konkurenčnost gospodarstva in kupno moč prebivalstva, ukrepi odganjajo podjetja iz države in nadpovprečno dražijo potrošne dobrine, kar je nesprejemljivo, poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Vse opisano potrjujejo tudi izsledki iz študije švicarskega inštituta IMD za leto 2024, ki je Slovenijo po konkurenčnosti lani uvrstil na 46. mesto med skupno 67 analiziranimi državami. Padec Slovenije je občuten, saj je na lestvici v primerjavi z letom prej izgubila kar štiri mesta. Zato je več kot na mestu poziv vladi, da bo za prihodnost razvoja države ključnega pomena ustvariti spodbudno in konkurenčno poslovno okolje, saj bomo le na ta način lahko zagotovili dolgoročno gospodarsko rast, ki je nenazadnje tudi ključni steber vsake države z močno socialno noto, ki bo v dobrobit vseh njenih prebivalcev.
