Sreda, 29. 11. 2023, 22.30
11 mesecev, 4 tedne
COP28
ZN: Desetletja opozoril, poročil in podnebnih konferenc, a še kar brez dosežkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Med glavnimi temami konference bo tudi blaženje podnebnih sprememb, glede česar želita Slovenija in EU določiti konkretne korake za odpravo fosilnih goriv in subvencij zanje.
Danes se začenja letošnja podnebna konferenca ZN COP28. Osredotočena bo na globalni pregled napredka držav pri doseganju ciljev pariškega sporazuma. Vrstijo se očitki, ne le zaradi očitne nezavzetosti za izpolnjevanje podnebnih zavez, pač pa tudi zaradi neposrečene izbire gostiteljice konference in predsedujočega Sultana Al Džaberja, ki je hkrati vodja nacionalne naftne družbe Združenih arabskih emiratov Abu Dhabi National Oil Company (Adnoc). Obstaja bojazen, da bo konferenca namenjena ščitenju interesov industrije fosilnih goriv.
"Konferenca COP28 mora biti jasna prelomnica. Vlade se morajo ne samo dogovoriti, kateri podnebni ukrepi bodo sprejeti, ampak tudi natančno pokazati, kako jih uresničiti," je bil jasen izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell.
Nedavno poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) pri ZN je pokazalo, da so koncentracije toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, v ozračju leta 2022 dosegle nove rekordne vrednosti. To se bo odrazilo v nadaljnjih zvišanjih temperature, ekstremnih vremenskih dogodkih in zvišanju gladine morja. Kot meni generalni sekretar WMO Petteri Taalas, je skoraj gotovo, da bo leto 2023 najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Največji proizvajalci fosilnih goriv nameravajo do leta 2030 proizvesti kar 110 odstotkov več teh goriv, kot bi bilo skladno s ciljem omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija," pred podnebno konferenco COP28 opozarja Ajda Cafun iz okoljske organizacije Umanotera.
Še daleč od ciljev pariškega sporazuma iz leta 2015
Po ocenah Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in ZN svet ni na dobri poti, da bi dosegel dolgoročne cilje iz pariškega sporazuma. V skladu s tem dogovorom bi morali globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Ne le da svet ni na poti doseganja ciljev pariškega sporazuma, največji proizvajalci fosilnih goriv nameravajo do leta 2030 proizvesti kar 110 odstotkov več teh goriv, kot bi bilo skladno s ciljem omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pred podnebno konferenco COP28 opozarja Ajda Cafun iz okoljske organizacije Umanotera.
Vplačujejo naj vse države, ki lahko
Letos naj bi države razrešile tudi vprašanja glede upravljanja, lokacije in mehanizmov financiranja tako imenovanega sklada za kritje izgub in škode, ki je bil ustanovljen na lanski podnebni konferenci v Egiptu.
Kot je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, je financiranje prilagajanja ključno predvsem za manj razvite države, ki so najbolj ranljive na podnebne razmere. Napovedujejo pa se tudi prve podane namere o samih vplačilih v sklad.
Evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra je v intervjuju za Evropsko novinarsko središče poudaril, da bi morale v sklad plačevati vse države, ki lahko. "Z gospodarsko močjo pride tudi odgovornost, to pa velja tudi za Kitajsko," je povedal glavni pogajalec EU.
Koncentracije toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, so v ozračju leta 2022 dosegle nove rekordne vrednosti. To se bo odrazilo v nadaljnjih zvišanjih temperature, ekstremnih vremenskih dogodkih in zvišanju gladine morja. Kot ocenjuje generalni sekretar WMO Petteri Taalas, je skoraj gotovo, da bo leto 2023 najtoplejše leto v zgodovini meritev.
"Preprosto moramo narediti več," poudarja pogajalka Tina Kobilšek, ki upa, da bodo teme, kot so odprava fosilnih goriv in subvencij zanje, večanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, visoko na seznamu prioritet in tudi ustrezno naslovljene v končnih dokumentih konference.
Postopna odprava fosilnih goriv je bila v končnem besedilu zaključkov konference prvič omenjena že pred dvema letoma v Glasgowu, a na lanski konferenci napredka na tem področju ni bilo. Za letos si obetajo več, gre za doseganje ciljev, kar zadeva letnico 2030 in poznejše.
Optimizem z zadržki
Letošnji COP28 naj bi gostil rekordnih 80 tisoč udeležencev, a vlada bojazen, da vsaj glede opuščanja fosilnih goriv odmevnejšega preboja ne bo prinesel. Vrstijo se očitki o tem, da bo na konferenci znova mogoče zaznati opazen vpliv industrije fosilnih goriv in ščitenje interesov omenjene industrije ter z nahajališči nafte in plina bogatih držav.
Burne odzive je sprožila tudi sama izbira predsedujočega konferenci Sultana Al Džaberja, ki je hkrati vodja nacionalne naftne družbe Združenih arabskih emiratov Abu Dhabi National Oil Company (Adnoc). Al Džaber na drugi strani podnebni vrh vidi kot priložnost za predstavnike industrije fosilnih goriv za razpravo o energetskem prehodu.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da so se podnebne razmere v nekaj letih izrazito poslabšale. "Energijsko neravnovesje, ki vodi v segrevanje, se je povečalo za 12 odstotkov, višje so koncentracije prav vseh toplogrednih plinov, temperaturni dvig in dvigovanje morske gladine pa se stopnjujeta. Če emisije ne začno upadati, imamo le še šest let možnosti, da dosežemo omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. In če želimo doseči za cilj še razmeroma varen dvig temperature, se morajo izpusti do leta 2030 zmanjšati že za vsaj 40 odstotkov," je posvarila znanstvenica, ki opaža upad optimizma med kolegi iz leta v leto.
"Ob boku podnebne krize se bodo vedno pojavljale tudi druge težave, čakanje na idealne pogoje za spoprijemanje s podnebnimi spremembami pa je luksuz, ki si ga voditelji ne morejo več privoščiti," poudarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Podnebno krizo izrinjajo druge težave
"Opažamo, da je za politike zlom podnebja v retoriki že desetletja najpomembnejša, vendar očitno najmanj nujna globalna kriza, ki jo potisnejo na stran, ko se spoprijemajo z na videz bolj akutnimi težavami," je še poudarila.
Tudi letos Kajfež Bogatajeva ni prav optimistična. Poleg sporne lokacije konference in predsedujočega se boji, da bodo podnebno krizo preglasile druge teme. Med njimi so vojna v Izraelu, rast cen energije in hrane kot posledica pandemije in vojne v Ukrajini, inflacija in dolgovi, vse pa vlade sili v to, da denar usmerjajo v najbolj nujne potrebe, populistično nasprotovanje stroškom zelenih politik pa hkrati narašča.
Kajfež Bogatajeva še opozarja na bližajoče se volitve v številnih državah, ki bi lahko vplivale na rast podnebnega pesimizma. Vlogo Kitajske vidi kot "razmeroma dvolično", saj država vlaga ogromno v obnovljive vire, hkrati pa se še vedno oklepa rabe premoga.
Po drugi strani nekaj optimizma prinaša podatek, da svet vse bolj pospešeno vlaga v obnovljive vire energije. Lani so se kapacitete okrepile za okoli 300 gigavatov, po ocenah klimatologinje pa bi bilo potrebnih 1.000 gigavatov novih kapacitet letno, in to vsaj do leta 2030. "Morda nam to uspe, a le z globalnim sodelovanjem," meni Kajfež Bogatajeva.
