Sreda, 28. 5. 2025, 13.36
1 dan, 7 ur
Slovenija pri posodobitvi NEPN priporočila Bruslja upoštevala le deloma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Pri izvajanju NEPN mora biti Slovenija po mnenju komisije pozorna na to, da bo pravočasno izvedla dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov v teh sektorjih, še posebej v prometu. Fotografija je simbolična.
Slovenija je pri pripravi posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) priporočila Bruslja upoštevala le deloma, je razvidno iz danes objavljenega dokumenta Evropske komisije. Bruselj ob tem poziva k pripravi ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije in časovnice za odpravo podpore fosilnim gorivom.
Evropska komisija je decembra 2023 objavila podrobno oceno osnutka posodobljenega NEPN Slovenije in podala priporočila. Slovenija je končni posodobljeni načrt, v skladu s katerim naj bi izpuste toplogrednih plinov med letoma 1990 in 2030 zmanjšala za 22 odstotkov, v Bruselj poslala decembra lani.
Poziv k popravkom in časovnici
Med redkimi priporočili, z izpolnitvijo katerih so na komisiji zadovoljni, je dopolnitev informacij o tem, kako namerava država doseči cilj 27-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov glede na leto 2005 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti. Gre za cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke in mala podjetja. Glede na ukrepe iz načrta bo do leta 2030 Slovenija izpuste zmanjšala za 28,6 odstotka.
Po drugi strani ni upoštevala priporočila glede zajemanja izpustov ogljikovega dioksida, saj v načrt ni vključila podrobnih informacij o tem, koliko izpustov bi lahko do leta 2030 zajela vsako leto. Na komisiji ob tem dodajajo, da je shranjevanje ogljikovega dioksida v Sloveniji prepovedano.
Prav tako Slovenija v načrtu ne pojasni, kako namerava postopoma ukiniti podporo fosilnim gorivom, kar je bilo eno od priporočil.
Komisija je slovenske oblasti pozvala, naj določijo podrobno časovnico, kako bodo odpravile veljavne subvencije na tem področju.
Na področju razogljičenja je Slovenija deloma upoštevala priporočilo glede prilagajanja podnebnim spremembam, na področju obnovljivih virov energije pa poziv k dvigu cilja za njihovo rabo v končni rabi energije. V načrtu se je zavezala, da bo leta 2030 delež rabe obnovljivih virov znašal 33 odstotkov, kar je še vedno precej manj od 46 odstotkov, kolikor znaša izračun na podlagi ustrezne evropske zakonodaje, piše v dokumentu komisije.
Deloma je upoštevala tudi priporočila, povezana z umeščanjem obnovljivih virov energije v prostor. Je pa pripravila časovnico prenosa direktive o obnovljivi energiji v nacionalno zakonodajo, kar je bilo eno od priporočil.
Slovenija bi morala razmisliti tudi o vetrni energiji
Bruselj pristojne v Sloveniji poziva, naj sprejmejo ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije, vključno z vetrno energijo. Razmislijo naj o pripravi strategije za povečanje zmogljivosti za pridobivanje energije iz vetra. Prizadevajo naj si tudi za povečanje deleža obnovljive energije pri ogrevanju in hlajenju.
Na področju energetske učinkovitosti je Slovenija prav tako le deloma upoštevala priporočila komisije. Med drugim v načrt ni vključila podatkov o tem, koliko bodo javni organi in ustanove na leto zmanjšali porabo energije.
Prav tako na komisiji niso povsem zadovoljni s pojasnili, kako namerava Slovenija okrepiti svojo energetsko varnost, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
Načrt obenem ne odgovarja na vprašanja diverzifikacije in varnosti dobav materialov, goriva, rezervnih delov in storitev na področju jedrske energije. Komisija Sloveniji priporoča, naj zagotovi dolgoročne dobave.
So pa na komisiji zadovoljni z upoštevanjem priporočil na področju financiranja energetskega in podnebnega prehoda. Obenem pozivajo k pripravi celovite strategije za pravični prehod.
Evropska unija na dobri poti k izpolnitvi podnebnih ciljev za leto 2030
Na podlagi končnih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic je Evropska komisija presodila, da je Evropska unija na dobri poti k izpolnitvi podnebnih ciljev za leto 2030. Evropski komisar (EU) za podnebje Wopke Hoekstra je ob tem poudaril, da bo treba cilje s papirja prenesti v prakso.
Kot je povedal komisar, je EU do zdaj neto izpuste toplogrednih plinov glede na leto 1990 zmanjšala za 37 odstotkov. Cilj zmanjšanja do leta 2030, določen v evropski zakonodaji, znaša 55 odstotkov.
"Če bodo ob vseh drugih politikah članice EU v celoti izpolnile svoje načrte, bomo neto izpuste zmanjšali za okoli 54 odstotkov," je dejal.
Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra
Zmanjšanje izpustov manjše od začrtanega cilja
Izpusti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti (ETS), se bodo po ocenah komisije med letoma 2005 in 2030 zmanjšali za 38 odstotkov, kar je dve odstotni točki manj od začrtanega cilja. Gre za promet, gradbeništvo, kmetijstvo, mala podjetja in upravljanje odpadkov.
Na podlagi NEPN držav članic na komisiji ocenjujejo tudi, da je Unija blizu izpolnitvi zavezujočega cilja glede deleža rabe obnovljivih virov v končni rabi energije, ki znaša najmanj 42,5 odstotka. Delež bo glede na načrte znašal 41 odstotkov, so navedli v Bruslju.
Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je medtem opozoril, da bodo morale članice več storiti na področju energetske učinkovitosti. V skladu z zavezujočim ciljem mora EU porabo energije do leta 2030 zmanjšati za 11,7 odstotka glede na referenčni scenarij razvoja dogodkov na podlagi ukrepov, veljavnih v letu 2020. Vendar pa načrti držav članic predvidevajo, da bo zmanjšanje zgolj 8,1-odstotno, je povedal komisar.
"Končni NEPN kažejo na zelo veliko usklajenost z našimi podnebnimi in energetskimi cilji. /.../ Vendar pa morajo seveda biti ambicije v resničnem svetu enake ambicijam na papirju, zato bomo še naprej podpirali članice, da se bo to zgodilo," je poudaril Hoekstra.
Ob tem je pozval k povečanju naložb v čiste tehnologije, posodobitev električnih omrežij in kmetijske prakse, namenjene zajemanju izpustov ogljikovega dioksida. Poudaril je tudi pomen veščin, potrebnih za podporo podnebno nevtralnemu gospodarstvu. Prav tako bo treba najti rešitve za spopad z energetsko revščino in zagotoviti, da bo prehod na ogljično nevtralnost pravičen. EU vsemu temu namenja ustrezna finančna sredstva, je še poudaril komisar. Pri tem je omenil možnost financiranja ukrepov iz NEPN s sredstvi, pridobljenimi v okviru ETS, in socialni sklad za podnebje.
Komisar za podnebje je napovedal, da bo še pred poletnim premorom, ki ga ima komisija običajno avgusta, predstavil predlog cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040.
"Vse bolj sem prepričan, da bomo pred poletjem določili ambiciozen cilj," je povedal.
