Torek, 21. 2. 2023, 23.03
1 leto, 10 mesecev
Bliža se obletnica ruskega napada na Ukrajino
Zgodba o večstomilijardnem uničenju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,16
48
Po ukrajinskih ocenah je od 24. februarja do decembra lani samo škoda zaradi uničene infrastrukture znašala skoraj 138 milijard ameriških dolarjev (približno 129 milijard evrov).
Ukrajina, ki je bila že pred vojno ena od najrevnejših evropskih držav, ima zaradi ruske agresije že velikansko gospodarsko škodo, ki se meri v nekaj sto milijardah dolarjev ali evrov. Kljub padcu gospodarske rasti gre precej bolje napadalki Rusiji, čeprav so številni na Zahodu upali, da jo bodo sankcije hitro zlomile. Vojna je zatresla tudi svetovno gospodarstvo. Zaradi dviga cen energentov in hrane se je skokovito povečala inflacija.
Vojna v Ukrajini, ki je izbruhnila pred letom dni, ima seveda tudi gospodarske posledice. Najbolj trda prede Ukrajini, ki je že leto dni izpostavljena ruski uničevalni vojni izčrpavanja. Po ukrajinskih ocenah je od 24. februarja do decembra lani samo škoda zaradi uničene infrastrukture znašala skoraj 138 milijard ameriških dolarjev (približno 129 milijard evrov).
Škoda v Ukrajini
Skupno poročilo Svetovne banke, ukrajinske vlade in Evropske komisije je lani septembra ocenjevalo, da je zaradi vojne neposredna škoda znašala več kot 97 milijard ameriških dolarjev (približno 91 milijard evrov). Škoda zaradi prekinjene gospodarske produkcije in pretrganih gospodarskih tokov je lani septembra znašala vsaj dodatnih 252 milijard ameriških dolarjev (približno 236 milijard evrov). Zdaj so te številke še višje in z vsakim dnevom vojne še bolj rastejo.
Zahodne sankcije proti Rusiji in začasni padec rublja
Ko je postalo jasno, da Rusiji ne bo uspelo, da bi si z bliskovito vojno pokorila Ukrajino, in so zahodne države proti njej uvedle prve gospodarske sankcije, se je tudi največja država na svetu za nekaj dni znašla v gospodarsko razburkanih časih. To so bili dnevi, ko so bile nekatere ruske banke izločene iz mednarodnega plačilnega sistema Swift, večina ruskih deviznih rezerv pa je bila zamrznjena. Postopoma je vse več zahodnih podjetij obračalo hrbet Rusiji. Gospodarske dejavnosti so bile prekinjene, proizvodnja v tovarnah je zastala, prodaja številnih izdelkov je bila do nadaljnjega ustavljena.
Kmalu po ruskem napadu je vrednost rublja strmoglavila. Če je bil 19. februarja lani en evro vreden približno 79 rubljev, je bil po napadu 7. marca lani en evro vreden skoraj 155 rubljev. Pozneje se je rubelj okrepil nazaj in 29. junija je bil evro vreden le še približno 55 rubljev. 21. februarja letos pa je en evro spet vreden skoraj 80 rubljev.
Že takoj na začetku vojne je ruski rubelj doživel velik padec v primerjavi s tujimi valutami. Do sredine marca je rubelj izgubil okoli polovico vrednosti, padle so tudi borzne vrednosti ruskih podjetij.
Neuresničeno upanje o hitrem gospodarskem zlomu Rusije
Ker Rusija ni prekinila napada na Ukrajino, so se zahodne sankcije še okrepile, številni analitiki pa so Rusiji napovedovali hiperinflacijo, trajni padec vrednosti rublja in skorajšnji gospodarski zlom. Številni so tudi upali, da bo naraščajoče nezadovoljstvo med Rusi zaradi slabšanja gospodarskega stanja ruskega predsednika Vladimirja Putina morda pahnilo z oblasti.
A te napovedi se niso uresničile. Rubelj se je kmalu pobral in se pognal k višku. Njegova visoka vrednost je tudi zavirala inflacijo v Rusiji.
Ruski presežek na tekočem računu
Razlogov za to, da zahodne sankcije niso resno načele ruskega gospodarstva, je več. Prvi razlog je, da čeprav je bil ruski finančni sistem odrezan od mednarodnih plačil Swift, ta ni propadel. Zaradi povečanih cen energentov pa je imela Rusija presežek na tekočem računu, saj je izvoz presegal uvoz.
Že leta pred napadom na Ukrajino je bilo jedro spora med Ukrajino, ZDA in nekaterimi drugimi državami ter Nemčijo vprašanje plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2, ki pod Baltskim morjem neposredno povezujeta Rusijo in Nemčijo. Nemčijo so pogosto predvsem v ZDA grajali, da je preveč odvisna od ruskega plina. Rusija je sicer že pred napadom zmanjševala količine plina, ki ga je dobavljala evropskim državam in tako povečevala njegovo ceno. Po napadu pa je Rusija od marca lani še naprej zmanjševala količino dobavljenega plina, ker evropske države plina niso hotele plačevati z rublji (pozneje je EU odnos do tega vprašanja omehčala). Septembra lani je ruska dobava plina Nemčiji skozi plinovod Severni tok 1 popolnoma usahnila. 26. septembra pa je več podvodnih eksplozij v bližini danskega otoka Bornholm poškodovalo tako Severni tok 1 kot Severni tok 2.
Poleg tega tudi zahodna podjetja niso popolnoma pretrgala trgovinskih tokov s to državo – pogosto zahodni izdelki pridejo na ruski trg posredno, in sicer prek tretjih držav. Po študiji ekonomistov Simona Evenetta in Niccola Pisanija je svoje ruske podružnice razpustilo manj kot devet odstotkov korporacij iz EU in držav G7.
Cvetoči ruski izvoz in evropsko upanje na "počasni strup"
Kljub sankcijam cveti tudi ruski izvoz. Komaj je Zahod nehal kupovati rusko nafto in plin, so vstopili novi kupci. Po raziskavah Bloomberga v Turčijo, na Kitajsko, v Indijo in številne afriške države priteče okoli 2,5 milijona sodčkov ruske nafte na dan. Tudi Evropa še vedno ne more brez ruskega plina. Po podatkih združenja Zukunft Gas, ki združuje nemška plinska podjetja, evropske države, kot so Francija, Belgija, Nizozemska in Španija, še vedno uvažajo utekočinjeni ruski plin.
Od 24. februarja lani je EU proti Rusiji uvedla devet svežnjev sankcij, 15. februarja letos so javno predstavili že deseti sveženj. Ob predstavitvi je visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell med drugim dejal, da sankcije proti Rusiji delujejo kot počasen strup, kot arzenik, in da bo Rusija plačala visoko ceno za vojno proti Ukrajini.
Skokovit dvig cen energentov in hrane
Gospodarske posledice vojne pa niso bile omejene samo na Ukrajino in Rusijo, ampak so bolj ali manj zatresle vse države na svetu. Če je svet počasi gospodarsko okreval po pandemiji, je bil ruski napad na Ukrajino nov udarec za svetovno gospodarstvo. Ker je Rusija velika izvoznica nafte in zemeljskega plina, so cene energentov po izbruhu vojne poskočile.
Dvig cen nafte in hrane je sunkovito povečal inflacijo. Za nameček je skupina izvoznic nafte Opec+, katere članica je tudi Rusija, oktobra lani zmanjšala kvote za črpanja nafte. Nafta je bila lani najdražja 7. marca, nato je cena malce padla in se junija spet dvignila, nato pa je sledil postopen padec.
Negotovo je bilo tudi na področju svetovne trgovine s hrano, saj sta tako Rusija kot Ukrajina veliki izvoznici žita. Zaradi ruske blokade izvoza ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč so nekateri začeli biti plat zvona pred morebitno množično lakoto v posameznih državah v razvoju. Ti črni scenariji se na koncu niso uresničili, tudi zato ker sta 22. julija lani Rusija in Ukrajina v Istanbulu podpisala ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, s čimer je znova stekel izvoz ukrajinskega žita.
Povečanje inflacije
Višje cene energentov in hrane so povečale inflacijo po svetu. Če je bila na primer po podatkih Eurostata decembra 2021 v EU inflacija na letni ravni pet odstotkov, je bila na primer julija lani že 9,8 odstotka, avgusta 10,1 odstotka, septembra 10,9 odstotka, oktobra 11,5 odstotka, novembra 11,1 odstotka in decembra 10,4 odstotka. Višje cene pa so povečale nezadovoljstvo ljudi, kar je voda na mlin Putinovi Rusiji. A za zdaj kakšnih velikih socialnih nemirov – vsaj v Evropi – ni bilo.
Strah pred zmrzovanjem v stanovanjih
Po izbruhu vojne je bilo veliko negotovosti tudi zaradi strahu pred tem, da bi Rusija svoje energente in druga naravna bogastva uporabila za izsiljevanje. Še zlasti so od ruskega plina odvisne vzhodne članice EU. Najbolj črnoglede je bilo strah, da bodo ljudje v Evropi zimo 2022–2023 morali preživeti v hladnih stanovanjih, številne tovarne pa bodo obstale. Na koncu ni bilo pomanjkanja plin, pa tudi zima je bila mila.
Rusija tudi ne izvaža samo nafte in zemeljskega plina ter gnojil in pšenice, ampak med drugim pokriva tudi velik del potreb svetovnega gospodarstva glede paladija, platine, niklja, titana, bakra, aluminija, železa in žlahtnih plinov. Cene številnih kovin so se dvignile po začetku napada, na primer paladija (ta je pomemben za proizvodnjo katalizatorjev, ki zmanjšujejo avtomobilske izpuste), a so potem spet padle.
Sankcije proti Rusiji
EU je do zdaj proti Rusija uvedla deset svežnjev sankcij. Med drugim je omejila dostop ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov ter prepovedala izvoz kritičnih tehnologij in programske opreme iz Evrope v Rusijo. EU je tudi zamrznila premoženje Vladimirja Putina in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova ter sankcionirala več ruskih oligarhov in poslovnežev, povezanih s Kremljem. Pojavljajo se tudi zamisli, da bi financirali povojno obnovo Ukrajine z zamrznjenim ruskim premoženjem. Kot del zahodnih sankcij je bilo namreč zamrznjenih tudi 300 milijard evrov deviznih rezerv ruske centralne banke. EU je tudi prepovedala transakcije z rusko centralno banko in iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila več ruskih bank. Prav tako je prepovedala vstopa ruskih letal v zračni prostor EU in prepovedala vstop ladij, ki plujejo pod rusko zastavo, v pristanišča EU.
EU je tudi prepovedala uvoz ruskega premoga, uvedla delni embargo na uvoz ruske nafte in embargo na uvoz ruskih naftnih derivatov. EU je tudi določila cenovno kapico za rusko nafto pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte ter tudi kapico za derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države. Glede sankcij so se med članicami EU vedno pojavljala trenja ter naporna pogajanja in usklajevanja, saj del članic EU, najbolj izstopa Madžarska, ni navdušen nad preveč ostrimi sankcijami.
48