Petek, 6. 9. 2024, 19.03
3 mesece, 2 tedna
ZDA v Ukrajino pošiljajo nov paket pomoči za več kot 220 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,53
ZDA Ukrajini znova pošiljajo vojaško pomoč.
Predsednik ZDA Joe Biden bo danes naznanil nov paket vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 250 milijonov dolarjev (okoli 224 milijonov evrov), je na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v nemškem Ramsteinu, na katerem se mudi tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Nemčija bo medtem Kijevu zagotovila še 12 samovoznih havbic.
"Z veseljem sporočam, da bo predsednik Biden danes napovedal dodaten paket varnostne pomoči za Ukrajino v višini 250 milijonov dolarjev," je v ameriškem letalskem oporišču v Nemčiji, ki je stalna lokacija srečanj kontaktne skupine za Ukrajino, povedal gostitelj zasedanja Lloyd Austin.
Po njegovih besedah bodo ZDA, ki so kot največja donatorica Ukrajini doslej zagotovile že več deset milijard evrov vojaške pomoči, z novim paketom odgovorile na spreminjajoče se zahteve Kijeva v boju proti ruski agresiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi Nemčija je napovedala dodatno pomoč Ukrajini v orožju. Kot je na srečanju povedal nemški obrambni minister Boris Pistorius, bodo Kijevu dobavili še 12 samovoznih havbic v vrednosti 150 milijonov evrov, in sicer šest še letos, šest pa prihodnje leto.
Pogovori v Ramsteinu, na katerih sodelujejo predstavniki približno 50 držav, bodo sicer osredotočeni na krepitev ukrajinske zračne obrambe in obrambne industrije zahodnih zaveznic, je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.
Srečanja skupine se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je zaveznice pozval, naj Kijevu zagotovijo več orožja. Vnovič jih je pozval tudi k odpravi omejitev pri uporabi zahodnih raket dolgega dosega, da bi ukrajinske sile lahko napadale cilje globoko v notranjosti Rusije.
Lloyd Austin je na vprašanje glede odziva na poziv ukrajinskega predsednika odgovoril, da ne meni, da bi bilo lahko odločilno eno samo orožje. "Ne gre samo za eno stvar, gre za kombinacijo zmogljivosti in to, kako te zmogljivosti integrirate za dosego ciljev," je dejal.
V Rusiji je sicer veliko tarč in Ukrajina ima na razpolago različne načine za napade nanje - denimo z droni, je dodal. "Mislim, da bomo v bližnji prihodnosti zagotavljali, da se še naprej osredotočamo na pomoč Ukrajini pri učinkoviti obrambi svojega ozemlja," je še povedal.
Najhitrejši način za končanje vojne je zagotavljanje orožja Ukrajini, zato ji morajo članice Nata še naprej zagotavljati podporo, zlasti v trenutni težki fazi vojne, je danes na obisku v Oslu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je spregovoril tudi o svojih načrtih po oktobrskem slovesu s čela zveze Nato.
Ukrajina potrebuje več vojaške podpore in "najhitrejši način za končanje te vojne je zagotovitev orožja Ukrajini", je dejal. "Predsednik Putin mora spoznati, da na bojišču ne more zmagati, ampak mora sprejeti pravičen in trajen mir, v katerem bo Ukrajina imela vlogo suverene in neodvisne države," je ob obisku Osla dejal Stoltenberg.
Članice zavezništva je pozval, naj še naprej zagotavljajo podporo Ukrajini, zlasti v tej težki fazi vojne.
Kitajsko pa je pozval, naj preneha podpirati nezakonito rusko vojno. "Kitajska ne more še naprej spodbujati največjega vojaškega konflikta v Evropi, ne da bi to vplivalo na njene interese in ugled," je dejal.
Ob obisku domovine je pozdravil dolgoročno zavezanost Norveške podpori Ukrajini in navedel, da ji je "Norveška zagotovila napredno zračno obrambo, lovce F-16 in druge najsodobnejše zmogljivosti", so sporočili iz Nata.
Generalni sekretar Nata se je med drugim srečal z norveškim kraljem Haraldom, premierjem Jonasom Gahrom Storejem in novinarji. Na novinarski konferenci je dejal, da se po desetletju vodenja Nata ne želi vrniti v vrh norveške politike, temveč kot navaden član podpirati svojo levosredinsko laburistično stranko.
"Ne bom eden od tistih, ki se vrnejo domov in imajo preštevilna mnenja o stvareh, s katerimi se dejansko niso ukvarjali, kot se sam deset let nisem aktivno ukvarjal z norveško politiko," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodal nekdanji norveški finančni minister in premier.
Stoltenberga, ki se mu oktobra izteče mandat, bo na čelu zveze Nato nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.
Ob tem se je Zelenski sicer tudi ločeno srečal z Austinom in Pistoriusom. Kot je zapisal na omrežju X, se je s prvim pogovarjal o novem paketu pomoč, z drugim pa o razmerah na bojiščih, ruskih napadih na energetsko infrastrukturo in časovnem načrtu za zagotovitev nadaljnje pomoči.
"Hvaležen sem Nemčiji, njeni vladi in njenim prebivalcem za vso podporo," je dodal ukrajinski predsednik, ki se bo zgodaj popoldne v Frankfurtu predvidoma srečal tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Zatem se bo, kot je sam sporočil na omrežju Telegram, odpravil v Italijo, kjer se bo sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni in udeležil mednarodnega gospodarskega foruma Ambrosetti.
Evropska unija bo zaradi nenehnih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo Ukrajini namenila 40 milijonov evrov humanitarne pomoči za pripravljenost na zimo, je danes sporočila Evropska komisija. Kot so sporočili v Bruslju, bo 35 milijonov evrov v luči prihajajoče zime namenjenih humanitarnim projektom v Ukrajini, v prvi vrsti popravilu poškodovanih stavb ter zagotavljanju električne energije, ogrevanja in zatočišč za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Preostalih pet milijonov bo namenjenih podpori ukrajinskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Moldaviji, zlasti dostopu beguncev do osnovnih potrebščin in boljši pripravljenosti države na morebitne dodatne begunske tokove.
S tem se bo dozdajšnji prispevek EU za humanitarno pomoč Ukrajini od začetka vojne povečal na skupno 966 milijonov evrov, je še sporočila komisija. Povezava sicer Ukrajini humanitarno pomoč zagotavlja že od leta 2014, a je prizadevanja po začetku ruske agresije februarja 2022 znatno okrepila.
Poveljnik ukrajinske vojske: Naša strategija deluje, Rusija lahko to vojno izgubi
Poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski je v četrtkovem intervjuju za CNN dejal, da je bil vdor Kijeva v južno rusko regijo Kursk uspešen in da v zadnjih šestih dneh ruska vojska ni napredovala v ključnem sektorju vzhodnega bojišča. "Sovražnik je ustavljen na vzhodni fronti, Rusija lahko izgubi to vojno," je izjavil Sirski.
Ukrajinska vojska, ki je prejšnji mesec vdrla v regijo Kursk, trdi, da je zavzela na desetine naselij. Medtem so se ruske sile na vzhodni fronti v ukrajinski regiji Doneck približale mestu Pokrovsk.
Sirski je v intervjuju za CNN povedal, da so ustavili rusko napredovanje in da v zadnjih šestih dneh sovražnik ni napredoval niti za meter v smeri Pokrovska. "Naša strategija deluje," je dejal. Vdor v regijo Kursk je po njegovih besedah "bistveno izboljšal moralo ne le vojske, ampak tudi celotnega ukrajinskega prebivalstva" .
Oleksandr Sirski
Izjave poveljnika pa so povsem v nasprotju z izjavami ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je v četrtek dejal, da vdor v Kursk ni upočasnil napredovanja Moskve v vzhodni Ukrajini, medtem ko je Sirski poudaril, da je ukrajinska vojska opazila zmanjšanje obstreljevanja in intenzivnosti spopadov v vzhodni Ukrajini.
"Seveda je sovražnik svoje najbolj izurjene enote skoncentriral na območju Pokrovska. Vendar smo jim odvzeli možnost manevriranja in napotitve okrepitev iz drugih sektorjev," je dejal. "Najbolj problematičen za nas ostaja sektor Pokrovska, medtem ko se je stanje na drugih področjih stabiliziralo. Zato menim, da je bila strategija izbrana pravilno in nam bo prinesla želene rezultate."
Ukrajinski predsednik Zelenski je v nočnem nagovoru v četrtek dejal, da ukrajinske sile držijo položaje v Kursku in da z vsakim dnem operacije dokazujejo svetu, da Rusija lahko to vojno izgubi.
Madžarski premier Viktor Orban je danes v Italiji ocenil, da je srečanje ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega ne samo mogoče, temveč za končanje vojne v Ukrajini tudi nujno.
Na forumu Ambrosetti v Cernobbiu na severu Italije je izpostavil pomen komunikacije. "Če komunikacije ni, je vojna vse hujša," je dejal po poročanju spletnega portala Politico.
Ocenil je, da tako v Kijevu kot Moskvi "ni volje za dosego miru, saj sta oba prepričana, da je čas na njuni strani". Menil je, da je potrebna mirovna misija, in spomnil na svoja nedavna obiska v Moskvi in Pekingu. Poudaril je, da je "potreben dialog z Ukrajino, pa tudi z Rusijo", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V prvih tednih madžarskega polletnega predsedovanja Svetu EU se je Orban hotel pokazati kot mirovni posrednik v ukrajinski vojni, ko je nepričakovano obiskal Kijev in se srečal z Zelenskim, nato pa se je v istem tednu v Moskvi na nezadovoljstvo številnih članic EU sestal še s Putinom.
Orban je danes še kritiziral po njegovem mnenju prevladujoče mnenje v Evropi, da je v ukrajinski vojni pred prekinitvijo ognja treba najprej vzpostaviti dialog in oblikovati mirovni načrt. "Če bomo čakali na mirovni načrt, ki bo sprejemljiv za obe strani, ne bo nikoli miru, saj prvi korak ni mir, temveč prekinitev ognja," je dejal.
Foruma v Italiji se bo udeležil tudi Zelenski, s katerim ima Orban po lastnih navedbah dobre odnose.
Kot izpostavlja Politico, sta v zadnjem času tako Putin kot Zelenski nakazala, da bi v prizadevanjih za končanje vojne pozdravila posrednika, vendar noben od njiju v tej vlogi ne vidi Madžarske.
Na gospodarskem forumu v Vladivostoku ta teden je Putin kot možne posrednike izpostavil Kitajsko, Brazilijo in Indijo. Zelenski pa je po julijskem srečanju z Orbanom menil, da mora mirovni posrednik imeti gospodarski vpliv na Rusijo ali močno vojsko, ki se je ruski predsednik boji. Takšni državi sta po njegovem mnenju ZDA in Kitajska ter Evropska unija, še piše Politico.
London Ukrajini pošilja 650 sistemov zračne obrambe
Združeno kraljestvo bo Ukrajini poslalo 650 sistemov za zračno obrambo v skupni vrednosti 162 milijonov funtov (192 milijonov evrov), je danes sporočila vlada v Londonu. Formalno bo nov paket pomoči najavil obrambni minister John Healey na današnjem srečanju zaveznic Ukrajine v Nemčiji, poroča STA.
Za Healeyja bo to prvo srečanje kontaktne skupine za podporo Ukrajini, je v izjavi za javnost zapisala britanska vlada.
Healey je v začetku tedna opravil tudi pogovor z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, kjer je potrdil, da bo Združeno kraljestvo pred koncem leta Kijevu začelo dobavljati topniško strelivo v vrednosti 300 milijonov funtov.
Še pred 2025 naj bi Ukrajina dobila tudi prve omenjene sisteme zračne obrambe, ki jih francosko podjetje Thales izdeluje v Belfastu. Na fotografiji Healey in Umerov.
Napovedana dobava lahkih raket se bo financirala iz britanskega sklada za pomoč Ukrajini v vrednosti treh milijard funtov letno. Del sredstev bo prispevala tudi Norveška.
Nova laburistična vlada tako kaže, da namerava nadaljevati vojaško podporo Ukrajini v času, ko se ta spopada z okrepljenimi ruskimi napadi iz zraka.
Podporo Kijevu je v četrtek v pogovoru z ukrajinskim kolegom Zelenskim izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
