Četrtek, 5. 10. 2023, 6.32
1 leto, 1 mesec
589. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin: Na truplih žrtev strmoglavljenja Prigožinovega letala odkrili eksploziv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,95
Letalo je strmoglavilo 23. avgusta po vzletu z letališča v Moskvi, bilo je na poti v Sankt Peterburg. Umrlo je vseh deset ljudi na krovu, med njimi tudi Prigožin, ki je junija sprožil upor proti Moskvi in ga še isti dan končal.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na mednarodnem debatnem forumu Valdai v Sočiju dejal, da so na truplih ljudi, ki so umrli v strmoglavljenju letala skupaj z vodjo najemniške vojske Wagner Jevgenijem Prigožinom, odkrili delce eksploziva.
21.15 Putin: Na truplih žrtev strmoglavljenja Prigožinovega letala odkrili delce eksploziva
16.55 Putin v Sočiju: Vojne nismo začeli mi
14.45 Borrell opozoril, da Evropa ne more nadomestiti ZDA pri podpori Ukrajini
13.16 Rusija naj bi vzpostavila novo mornariško bazo v Abhaziji
11.01 Na vrhu Evropske politične skupnosti v Granadi tudi Zelenski
10.54 Iz Ukrajine in Rusije poročajo o napadih z droni na infrastrukturo
7.38 Ukrajinci streljali na obmejno mesto?
7.28 Na jugu Ukrajine potekajo hudi spopadi
6.36 ZDA Ukrajini poslale 1,1 milijona iranskih nabojev, zaseženih v vodah Indijskega oceana
21.15 Putin: Na truplih žrtev strmoglavljenja Prigožinovega letala odkrili delce eksploziva
"Vodja preiskovalnega odbora me je obvestil pred nekaj dnevi. Delce ročne granate so našli na truplih žrtev letalske katastrofe. Ni bilo zunanjega udarca na letalo," je povedal Putin.
Ob tem ni podal podrobnosti, kako bi granata lahko odjeknila, je pa dejal, da bi morali preiskovalci izvesti test na prisotnost alkohola ali drog v krvi umrlih, češ da so v preteklosti v pisarnah Wagnerja že odkrili ogromne količine kokaina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je komentiral tudi razmere v Ukrajini, pri čemer je menil, da je ukrajinska protiofenziva v zadnjih štirih mesecih zahtevala že več kot 90 tisoč žrtev na strani ukrajinske vojske, pri čemer gre tako za mrtve kot ranjene. Ukrajina je po njegovih navedbah izgubila še 557 tankov in 1.900 oklepnikov, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Ocenil je tudi, da bodo zahodne države nadaljevale vojaško podporo Ukrajini, a da bo to vodilo le v slabšanje gospodarskih razmer. Brez zahodnih milijard in orožja Ukrajina ni sposobna preživeti, je dodal. "Predstavljajte si, da bi se jutri nehala pomoč, potem preživi le še en teden," je prepričan.
Po njegovem mnenju pa rusko gospodarstvo dobro kljubuje mednarodnim pritiskom predvsem zaradi lastnih obrambnih izdatkov.
Ruski predsednik je danes še razkril, da je Rusija uspešno testirala jedrsko vodeno raketo burevestnik, obenem pa so uspešno končali delo z medcelinsko raketo, ki bi lahko imela jedrsko konico, sarmat. Ameriški časnik New York Times je sicer že poročal, da je iz satelitskih slik razvidno, da se Rusija pripravlja na testiranje rakete burevestnik na Arktiki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Putin, ki je na forumu odgovarjal na vprašanja strokovnjakov, je v svojem govoru večkrat okrivil Zahod in Ukrajino za vojno. Znova je poudaril, da gre pri vojni za prenovo svetovnega reda, pri katerem ne bo dovoljen diktat Zahoda.
16.55 Putin v Sočiju: Vojne nismo začeli mi
Ruski predsednik Vladimir Putin je imel danes osrednji govor na srečanju diskusijskega kluba Valdai v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Govoril je predvsem o "zahodni aroganci". "Resno vas opozarjamo. Kdo sploh ste? Kakšno pravico imate koga opozarjati? Mogoče je čas, da se znebite svoje arogance," je le nekaj izsekov njegovega govora.
"Na žalost so našo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje nekateri razumeli napačno, kot pokornost, kot dogovor, da bodo novi red zgradili tisti, ki so se razglasili za zmagovalce v hladni vojni. V vseh teh letih smo ne le opozarjali, da ta pristop vodi v slepo ulico in povečuje grožnjo vojaškega spopada. Toda nihče nas ni želel poslušati ali slišati, nihče tega ni hotel," je dejal Putin.
"Vojaški in politični pritisk je vedno večji. Moramo se odzvati. Večkrat sem rekel, da nismo mi začeli tako imenovane vojne v Ukrajini. Nasprotno, poskušamo jo končati. Državnega udara v Kijevu leta 2014, ki je bil krvav in protiustaven, nismo izvedli mi. Neprestano poslušamo množične medije, ki večinoma seveda strežejo anglosaškemu svetu: "Tega ne morete narediti. To je v nasprotju z zakonom in demokracijo." V zvezi s tem uporom bi to lahko poslušali. Znano je celo, koliko denarja so porabili za ta upor," je govoril Putin.
"ZDA in njihovi 'sateliti' so trdno zavezani hegemoniji: vojaški, politični, ekonomski, kulturni ter celo moralni in etični hegemoniji vrednosti. Že od vsega začetka je bilo jasno, da so poskusi vzpostavitve monopola obsojeni na neuspeh. Svet je preveč zapleten in raznolik, da bi ga podredili eni shemi, tudi če jo podpira vsa moč Zahoda, kar je bilo doseženo v stoletjih kolonialne politike," je še dejal ruski predsednik.
"Vsi se zavedajo, da v mednarodnem sistemu, kjer vlada despotizem, o vsem odločajo tisti, ki mislijo, da so izjemni, brezgrešni in edini pravi. Vsakdo je lahko prizadet zgolj zato, ker država ne mara hegemona, ki je izgubil občutek za resničnost," je še dejal.
14.45 Borrell opozoril, da Evropa ne more nadomestiti ZDA pri podpori Ukrajini
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes opozoril, da Evropa ne more nadomestiti ZDA pri podpori Ukrajini, če bi politični spor v ameriškem kongresu postavil pod vprašaj nadaljnjo pomoč Washingtona Kijevu. Zaskrbljenost glede nadaljnje podpore ZDA je v španski Granadi izrazil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"Ukrajina potrebuje podporo EU, za katero je gotovo, da jo ima in jo bo še povečala," je dejal Borrell. A hkrati Ukrajina potrebuje tudi podporo ZDA, je zatrdil ob prihodu na današnje srečanje Evropske politične skupnosti (EPS) v Granadi.
Na novinarsko vprašanje, ali lahko Evropa zapolni vrzel v primeru, da bi ZDA umaknile podporo Ukrajini, pa je Borrell odgovoril, da "Evropa zagotovo ne more nadomestiti ZDA".
Ameriški kongres je v soboto sprejel začasni proračun oziroma zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, ki pa ne vključuje nadaljnje pomoči Ukrajini v višini šest milijard dolarjev.
Borrell je priznal, da poteza kongresa "ni bila pričakovana in zagotovo ne dobra novica". Ob tem je izrazil upanje, da to ne bo končno stališče ZDA in da bodo v Washingtonu našli rešitev glede tega vprašanja.
Tudi ukrajinski predsednik Zelenski je ob prihodu na srečanje EPS priznal, da ga skrbi, da bi lahko politični spor v Washingtonu pred volitvami naslednje leto spodkopal podporo ZDA njegovi državi.
Priznal je, da se ZDA soočajo s "težkim volilnim obdobjem" in da je slišati "različne glasove", nekateri "so zelo čudni". Zelenski je sicer mnenja, da ima Ukrajina stoodstotno podporo ameriškega predsednika Joeja Bidna in tudi podporo obeh strank v kongresu.
Zelenski je hkrati pozval k evropski enotnosti proti ruski agresiji. "Največji izziv za nas je ohraniti enotnost v Evropi, ne samo v EU," je povedal. Rusija skuša po njegovem prepričanju spodkopati enotnost z dezinformacijami in lažnimi novicami.
Zelenski je ob tem tudi poudaril pomen obrambnega "ščita" za zimo pred ruskimi napadi z raketami in droni.
Španski premier Pedro Sanchez, ki gosti današnje srečanje EPS, pa je dejal, da "vsi Evropejci podpirajo Volodimirja Zelenskega in njegovo državo".
Slovenski premier Robert Golob.
Enotne ukrepe bo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba še naprej podpirala tudi Slovenija, medtem ko se pri nekaterih članicah že kaže "soliranje" oziroma zagovarjanje lastnih interesov.
Glede morebitnega vpliva dogajanja v ZDA na podporo EU pa je povedal, da bo to morda pripomoglo k temu, da se bo pogovorom za mir dalo več priložnosti. "Slovenija že od začetka podpira mirovno formulo Zelenskega in tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov bomo zagovarjali, da je treba dati miru priložnost, kadar se le da, vedno in pred orožjem," je povedal.
Nadaljnjo podporo Ukrajini je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Danes je tukaj močno sporočilo (ruskemu predsedniku Vladimirju) Putinu, da ne dopuščamo uporabe sile proti suvereni državi".
13.16 Rusija naj bi vzpostavila novo mornariško bazo v Abhaziji
Ruska vojska bo vzpostavila novo mornariško bazo ob Črnem morju v Abhaziji, je sporočil Aslan Bžanija, vodja te samooklicane separatistične republike, ki leži med Rusijo in Gruzijo. Do napovedi vzpostavitve nove baze prihaja v luči vse pogostejših ukrajinskih napadov na ruske vojaške ladje ob zasedenem polotoku Krim.
"Podpisali smo sporazum - v bližnji prihodnosti bo v okrožju Ohamčira vzpostavljena stalna razporeditvena točka ruske mornarice," je v danes objavljenem intervjuju za ruski tabloid Izvestja dejal Bžanija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Povedal je, da je namen sporazuma povečati obrambno sposobnost Rusije in tudi Abhazije. "Tovrstno sodelovanje se bo nadaljevalo, saj s tem varujemo temeljne interese Abhazije in Rusije. Varnost je na prvem mestu," je dodal proruski voditelj separatistične pokrajine.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov medtem ni želel komentirati izjav Bžanije o vzpostavitvi mornariške baze. "Vprašanja, povezana z razporeditvijo naših vojakov in ladij, so v pristojnosti obrambnega ministrstva," je dejal.
Abhazija je ena od dveh gruzijskih pokrajin, ki ju je Rusija po koncu petdnevne vojne leta 2008 priznala kot neodvisni državi in prevzela de facto nadzor nad njima. Gruzija sicer obe samooklicani republiki - Abhazijo in Južno Osetijo - obravnava kot del svojega ozemlja, kot samostojni državi pa ju priznavajo samo Rusija, Venezuela, Nikaragva, Nauru in Sirija.
Oblasti v Gruziji so ob tem danes izrazile zaskrbljenost zaradi poročil o načrtih za vzpostavitev baze ruske mornarice v Abhaziji.
"Izražamo zaskrbljenost zaradi izjave ruskega okupacijskega režima o vzpostavitvi dodatne ruske vojaške baze na okupiranem ozemlju Gruzije," je sporočilo zunanje ministrstvo v Tbilisiju in dodalo, da so "takšna dejanja očitna kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije".
Do napovedi in načrtov o vzpostavitvi nove ruske mornariške baze ob Črnem morju prihaja v luči vse pogostejših ukrajinskih zračnih napadov na ruske ladje.
Ukrajina je septembra uspešno izvedla napad na sedež ruske črnomorske flote v Sevastopolu na polotoku Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014. Ruski mediji so medtem v zadnjih dneh na podlagi vojaških in satelitskih posnetkov poročali, da je ruska mornarica svoje vojaške ladje s Krima začela umikati proti vzhodu.
11.01 Na vrhu Evropske politične skupnosti v Granadi tudi Zelenski
Današnjega vrha Evropske politične skupnosti (EPS) v Granadi se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je že prispel v Španijo. "Naš skupni cilj je zagotoviti varnost in stabilnost za naš skupni evropski dom," je ob tem zapisal na družbenem omrežju X. Izrazil je upanje, da bo današnji dan ploden za Ukrajino in vso Evropo.
Pred začetkom tretjega vrha EPS je sporočil, da ima Ukrajina pripravljene načrte za okrepitev evropske varnostne arhitekture, predvsem za regionalno varnost, o čemer bo govoril s kolegi iz drugih držav po vsej Evropi.
"Ukrajinska ključna prioriteta, predvsem ob bližajoči se zimi, je okrepitev zračne obrambe. Temelje za nove dogovore s partnerji smo že položili, zdaj pa pričakujemo njihovo potrditev in izvajanje," je zapisal.
Posebno pozornost bodo na zasedanju okoli 50 voditeljev po besedah Zelenskega posvetili še črnomorski regiji ter skupnim prizadevanjem za okrepitev prehranske varnosti po svetu in svobodne plovbe.
Ukrajinski predsednik bo tako verjetno iskal podporo mednarodne skupnosti pri izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, potem ko je Rusija julija odstopila od sporazuma, ki je to omogočal. Ukrajina je vzpostavila nov koridor, ki poteka ob ukrajinski obali.
V Granadi na jugu Španije bo danes potekalo tretje zasedanje Evropske politične skupnosti, neformalne platforme za izmenjavo stališč med voditelji članic EU in drugih evropskih držav.
Razprave, v katerih se bodo posvetili energetiki, zelenemu prehodu, multilateralizmu, varnosti in geopolitičnim vprašanjem, bodo potekale v senci ruske agresije na Ukrajino. Pogovore ob robu bodo po pričakovanjih zaznamovale tudi napetosti na drugih območjih v širši regiji, kot sta Kosovo in Gorski Karabah.
Ukrajina bo prav tako na dnevnem redu petkovega neformalnega zasedanja voditeljev držav članic EU. Obeh zasedanj se bo udeležil tudi premier Robert Golob.
10.54 Iz Ukrajine in Rusije poročajo o napadih z droni na infrastrukturo
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je uničila 24 brezpilotnih letalnikov, ki so jih ruske sile ponoči izstrelile na ozemlje Ukrajine s polotoka Krim. Pri tem je bil zadet infrastrukturni objekt. Rusija pa je poročala o napadih ukrajinskih dronov na zahodu države, pri čemer je bila poškodovana infrastruktura, zgodili so se izpadi elektrike.
Kot je navedla ukrajinska vojska, je njena zračna obramba med novim napadom sestrelila 24 od skupno 29 dronov iranske izdelave, ki so jih ruske sile izstrelile z ukrajinskega polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Drone so uničili nad pokrajinami Odesa, Mikolajev in Kirovograd v osrednjem in južnem delu države, so pojasnili.
Pristojni ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem zatrdili, da Rusija "nadaljuje svoja prizadevanja za uničenje pristanišč in druge infrastrukture" v južni Ukrajini.
Na območju Kirovograda je bil v napadu zadet infrastrukturni objekt, je danes zjutraj na Telegramu sporočil regionalni guverner in dodal, da incident ni zahteval žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kijev je že večkrat posvaril pred novim valom zračnih napadov Rusije na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pred zimo, Moskva pa je pred kratkim okrepila tudi napade na ukrajinska pristanišča.
Ruske oblasti so danes sporočile, da so se zaradi napadov ukrajinskih dronov zgodili izpadi električne energije v številnih mestih v zahodni ruski regiji Kursk. Guverner Kurska Roman Starovojt je na Telegramu sporočil, da so bili napadeni infrastrukturni objekti v okrožjih Sudža, Korenovo in Gluškovo. Vsa tri okrožja mejijo na Ukrajino.
Po poročanju novičarskega kanala Shot na Telegramu sta bili zadeti transformatorski postaji v Sudži in Gluškovu, kar je povzročilo izpad električne energije v 67 mestih. Tudi guverner Starovojt je potrdil izpade električne energije, vendar konkretnejših številk ni navedel, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po guvernerjevih besedah je bilo mesto Rilsk, ki leži blizu meje z Ukrajino, tarča obstreljevanja s kasetnim strelivom, pri čemer je en človek utrpel poškodbe, poškodovanih pa je bilo tudi več hiš in vozil, poroča dpa.
7.38 Ukrajinci streljali na obmejno mesto?
Ukrajinske sile so s kasetnim strelivom streljale na mesto v jugozahodni Rusiji, pri čemer je bila poškodovana ženska, je povedal guverner regije Kursk Roman Starovojt. Dodal je, da je bila žrtev hospitalizirana po napadu na mesto Rilsk, ki je blizu ukrajinske severovzhodne regije Sumi.
"Obmejno mesto Rilsk je bilo obstreljeno s kasetnim strelivom iz Ukrajine. Ženska je ranjena, prepeljali so jo v bolnišnico Rilsk in prejema potrebno medicinsko oskrbo," je za Telegram povedal Starovojt.
7.28 Na jugu Ukrajine potekajo hudi spopadi
Na jugu Ukrajine okoli vasi Verbove in Novoprokopivka potekajo intenzivni spopadi. Tako ruske kot ukrajinske enote poskušajo zavzeti ozemlje. "Dosegli smo delni uspeh na območjih zahodno od Robotina v regiji Zaporožje. Na določenih območjih smo napredovali od 100 do 600 metrov," je povedal Oleksandr Štupun, tiskovni predstavnik ukrajinskih sil na jugu.
V zadnjih nekaj tednih so se pridobitve in izgube na tem območju merile v stotinah metrov. Štupun je dejal, da "počasi napredujejo v smeri Melitopola" in da se je v zadnjih dneh predalo 25 ruskih vojakov.
"Toda sovražnik se ne predaja, poskuša povrniti izgubljene položaje, predvsem zahodno od vase Verbove, jugovzhodno od Male Tokmačke. Ugotavljamo tudi, da so v napad poslali elitne letalske enote," je dodal.
6.36 ZDA Ukrajini poslale 1,1 milijona iranskih nabojev, zaseženih v vodah Indijskega oceana
ZDA so Ukrajini izročile približno 1,1 milijona zaseženih iranskih nabojev, je v sredo sporočila ameriška vojska. Strelivo so decembra lani zasegli z ladje, ki je bila na poti v Jemen, ukrajinski vojski pa so naboje predali v ponedeljek, so še pojasnili na osrednjem poveljstvu ameriške vojske (Centcom).
Strelivo je glede na navedbe ZDA iranska revolucionarna garda (IRGC) želela dostaviti hutijskim upornikom v Jemnu. Ameriška mornarica ga je zasegla 9. decembra lani. Lastništvo so si ZDA pridobile prek t. i. civilne zaplembe, po kateri je mogoče zaseči blago, če je njegov lastnik udeležen v kriminalni dejavnosti.
Iran v državljanski vojni v Jemnu podpira hutijske upornike, a dobavo orožja skupini prepoveduje resolucija Varnostnega sveta ZN iz leta 2015.
S prenosom streliva, ki ga je Ukrajina prejela v ponedeljek, je ameriška vlada z dejanji proti enemu avtoritarnemu režimu neposredno podprla boj Ukrajine proti drugemu avtoritarnemu režimu, je dogajanje komentiralo ameriško pravosodno ministrstvo.
Kot so dodali, bodo uporabili vsako razpoložljivo pravno pooblastilo, da še naprej pomagajo Ukrajini v njenem boju za svobodo, demokracijo in vladavino prava.
ZDA so najpomembnejša zaveznica Ukrajine v boju proti ruski agresiji in so ji v zadnjih 19 mesecih namenile že 43 milijard dolarjev pomoči. Vendar pa se je ta neomajna podpora v zadnjem času znašla pod vprašajem zaradi nasprotovanja v vrstah republikancev.
Kongres v Washingtonu je tako na primer v soboto sprejel začasni proračun oz. zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, ki pa ne vključuje nadaljnje pomoči Ukrajini v višini šest milijard dolarjev.
Glede na navedbe Pentagona ima vlada še vedno pooblastila, da iz ameriških zalog Ukrajini nameni za 5,4 milijarde dolarjev opreme, obenem pa le še 1,6 milijarde dolarjev sredstev, s katerimi lahko nadomestijo poslano orožje, poročajo tuje tiskovne agencije.
