Petek, 29. 9. 2023, 7.05
1 leto, 2 meseca
583. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ruskega blogerja obsodili na več let zapora, ker je kritiziral vojno v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,16
Nevladno združenje OVD-Info je objavilo podatek, da je bilo v Rusiji od začetka vojne v Ukrajini zaradi izražanja nasprotovanja vojni aretiranih skoraj 20 tisoč ljudi, včasih pa morajo plačati visoke denarne kazni.
Ruskega blogerja so na ruskem sodišču obsodili na osem let in pol zapora zaradi objave, v kateri je kritiziral rusko agresijo na Ukrajino. Aleksandra Nozdrinova so po členu kazenskega zakonika, sprejetega ob začetku ruske ofenzive na Ukrajino, spoznali za krivega širjenja lažnih informacij o ruski vojski, je sporočila posebna nevladna organizacija Net Freedoms Project.
#Putin met with Deputy Minister of Defense of the Russian Federation Yunus-Bek Yevkurov and one of the leaders of the #Wagner PMC Andrei Troshev.
— NEXTA (@nexta_tv) September 29, 2023
Putin king instructed Troshev to form “volunteer units.”
Andrey Troshev is a former commander of the Wagner PMC with the call sign… pic.twitter.com/bYaAqENk30
21.27 Ruskega blogerja obsodili na več let zapora, ker je kritiziral vojno v Ukrajini
16.43 Norveška zapira mejo za vozila z ruskimi registrskimi tablicami
15.23 London zaradi izvedbe volitev na ozemlju Ukrajine sankcioniral ruske uradnike
14.14 Ruski paraolimpijci bodo lahko nastopili v Parizu
13.18 V ruskem obstreljevanju Hersona najmanj trije mrtvi
12.16 Rusija bo vpoklicala več kot sto tisoč nabornikov
11.54 Ukrajina prosi nogometne zveze, naj ne igrajo z Rusi
11.22 Zelenski in Navalni sta med kandidati za Nobelovo nagrado za mir
8.33 Putin nekdanjega pomočnika Prigožina zadolžil za nadzor nad prostovoljnimi borci v Ukrajini
7.56 Raketa je zadela mesto Mikolajev
7.31 Ukrajinski dron zadel rusko elektrarno
7.06 Rusi izvedli napad na sedem naselij v regiji Sumi
21.27 Ruskega blogerja obsodili na več let zapora, ker je kritiziral vojno v Ukrajini
Ruskega blogerja so na ruskem sodišču obsodili na osem let in pol zapora zaradi objave, v kateri je kritiziral rusko agresijo na Ukrajino. Aleksandra Nozdrinova so po členu kazenskega zakonika, sprejetega ob začetku ruske ofenzive na Ukrajino, spoznali za krivega širjenja lažnih informacij o ruski vojski, je sporočila posebna nevladna organizacija Net Freedoms Project.
Nevladna organizacija Memorial je poročala, da je marca 2022 bloger iz regije Kuan (na jugu države) na aplikaciji Telegram objavil fotografijo poškodovane stanovanjske hiše v Kijevu z ironičnim sporočilom "Ukrajinska mesta po prihodu osvoboditeljev". Kmalu po objavi je bil Nozdrinov aretiran in je od takrat v priporu, vendar je zanikal, da bi bil avtor sporočila, poroča Memorial. Bloger je avtor kanala na YouTubu, v katerem pogosto kritizira prekoračitve pooblastil in kršitve prometnih policistov, poroča Index.
Nevladno združenje OVD-Info je objavilo podatek, da je bilo v Rusiji od začetka vojne v Ukrajini zaradi izražanja nasprotovanja vojni aretiranih skoraj 20 tisoč ljudi, včasih pa morajo nekateri plačati visoke denarne kazni.
Po poročanju Memoriala je trenutno v ruskih zaporih 601 politični zapornik. Eden izmed njih je tudi najbolj znan opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki je bil obsojen na 19 let zapora.
16.43 Norveška zapira mejo za vozila z ruskimi registrskimi tablicami
Norveška je danes oznanila, da bo v ponedeljek zaprla mejo za vsa vozila z ruskimi registrskimi tablicami, razen za diplomatska vozila, vozila evropskih državljanov, ki prebivajo v Rusiji, in prevoze v primeru, ko so ogrožena življenja. S tem v Oslu sledijo ukrepom, ki so jih že uvedle Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska.
"Norveška stoji ob strani svojim zaveznicam v odzivu na rusko agresijo v Ukrajini," je ob tem dejala norveška zunanja ministrica Anniken Huitfeldt, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Potem ko so meje z Rusijo za skoraj vsa vozila z ruskimi registrskimi tablicami v zadnjih mesecih zaprle njene sosede Finska, Litva, Latvija, Estonija in Poljska, je sedaj podoben ukrep sprejela tudi Norveška, ki si z Rusijo deli skoraj 200 kilometrov kopenske meje na skrajnem severu države. To je zadnji kopenski mejni prehod v smeri Evrope, ki je še odprt za Ruse s turističnim vizumom.
Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije, je doslej sledila skoraj vsem sankcijam, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Bruselj.
"Pomembno je, da so sankcije učinkovite, saj bomo tako lahko čim bolj ovirali prihodke, ki jih ruska država potrebuje za financiranje vojne," je ob današnji napovedi zaprtja meja dodala Huitfeldt. Moskva je medtem ukrep Norveške, kot že v primeru preostalih sosednjih držav, označila za absurden.
15.23 London zaradi izvedbe volitev na ozemlju Ukrajine sankcioniral ruske uradnike
Velika Britanija je danes uvedla nove sankcije proti 11 ruskim uradnikom in državni volilni komisiji zaradi izvedbe volitev na zasedenih ozemljih v Ukrajini tako v začetku meseca kot septembra lani. London pri tem opozarja, da so vsi sankcionirani "neposredno spodkopavali Ukrajino in ogrožali njeno ozemeljsko celovitost".
"Ruske lažne volitve so bile poskus legitimacije njihovega nezakonitega nadzora nad suverenim ukrajinskim ozemljem," je ob napovedi sankcij dejal britanski zunanji minister James Cleverly in poudaril, da se volitev v tuji državi ne sme izvajati. "Velika Britanija ne bo nikoli priznala zahtev Rusije po ukrajinskem ozemlju," je še dodal.
Sankcije so med drugim prizadele eno najvišjih uradnic državne volilne komisije Natalijo Budarino, vodjo proruske regionalne uprave Herson Andreja Aleksjenka in vodjo ruske volilne komisije v Hersonu Marino Zaharovo. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in omejitev potovanja.
London se je s sankcijami odzval na mednarodno nepriznane referendume, s katerimi si je Rusija septembra lani enostransko priključila ukrajinske regije Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk. Prav tako se je odzval na septembrske regionalne volitve, ki so potekale tako v Rusiji kot na zasedenih ozemljih v Ukrajini, kjer so volivci izbirali guvernerje in člane regionalnih parlamentov.
Z uvedbo novih sankcij se je število posameznikov in organizacij, ki jih je Velika Britanija sankcionirala kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino, povečalo na več kot 1.600, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Regionalne volitve sta v začetku meseca kritizirala tudi EU in ameriški državni sekretar Antony Blinken. Opozorila sta, da bodo tisti, ki so bili vpleteni v njihovo izvedbo, lahko deležni sankcij.
14.14 Ruski paraolimpijci bodo lahko nastopili v Parizu
Na generalni skupščini Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) v Bahrajnu so delegati izglasovali, da bodo ruski in beloruski paraolimpijci naslednje leto lahko nastopili na paraolimpijskih igrah v Parizu. Štiriinsedemdeset delegatov je glasovalo proti prepovedi nastopa, 13 se jih je vzdržalo, 65 pa jih je bilo za, poroča agencija Reuters.
IPC meni, da športniki niso krivi za odločitve vlad, zato je lani zaradi agresije Rusije na Ukrajino prepovedal udeležbo ruskih in beloruskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih, kljub pritožbam je prepoved veljala vse do danes.
Odločitev so sprejeli 14 dni pred zasedanjem Mednarodnega olimpijskega komiteja v Mumbaiju, kjer bodo prav tako razpravljali o udeležbi ruskih in beloruskih športnikov na olimpijskih igrah.
13.18 V ruskem obstreljevanju Hersona najmanj trije mrtvi
V ruskem obstreljevanju so bile v južni ukrajinski regiji Herson ubite najmanj tri osebe, še pet pa je bilo ranjenih, je danes sporočil regionalni guverner Oleksandr Prokudin. O napadih poročajo tudi v Rusiji, kjer oblasti trdijo, da so ponoči sestrelile več ukrajinskih dronov v regijah Kursk, Kaluga in Belgorod.
Ruska vojska naj bi po navedbah lokalnih oblasti v zadnjih 24 urah 96-krat obstreljevala regijo Herson, samo regijsko prestolnico pa kar 45-krat, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Obenem poročila o napadih prihajajo tudi iz Rusije. Oblasti v Moskvi namreč trdijo, da so ponoči sestrelile več ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Deset naj bi jih sestrelile v regiji Kursk, enega v Kalugi in še dva v Belgorodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Guverner regije Kursk Roman Starovojt je sporočil, da je v vasi Belaja, manj kot 25 kilometrov od meje z Ukrajino, "ukrajinsko brezpilotno letalo odvrglo dve eksplozivni napravi na transformatorsko postajo". "Eden od transformatorjev je zagorel. Pet naselij in bolnišnica so bili odrezani od oskrbe z električno energijo," je še dodal.
12.16 Rusija bo vpoklicala več kot sto tisoč nabornikov
Rusija bo 1. oktobra vpoklicala več kot sto tisoč nabornikov. Vpoklicali jih bodo na redno 12-mesečno služenje vojaškega roka, vendar jih ne bodo napotili na vojno območje v Ukrajini, so danes sporočili iz ruskega generalštaba v Moskvi.
Kontraadmiral Vladimir Zimljanski, ki je v generalštabu pristojen za naborništvo, je danes poudaril, da ne načrtujejo nadaljnje mobilizacije za vojno v Ukrajini. Kot je pojasnil, imajo trenutno tam dovolj prostovoljcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Koliko nabornikov točno bodo vpoklicali, Zimljanski ni navedel, običajno pa jih okoli 120 tisoč. Spomladi so vpoklicali 147 tisoč moških.
V Rusiji dvakrat letno opravijo vpoklic nabornikov. Po služenju se lahko po navedbah generalštaba vrnejo domov, lahko pa se pogodbeno zavežejo za služenje v Ukrajini. Po uradnih podatkih Moskve se je v preteklih nekaj mesecih za sodelovanje v spopadih javilo okoli 300 tisoč prostovoljcev. Obenem so lani vpoklicali še okoli 300 tisoč rezervistov.
Vpoklici nabornikov so lani jeseni sprožili množične proteste v Rusiji, številni so tudi zbežali v tujino, saj se niso hoteli pridružiti bojnim vrstam v Ukrajini. Rusija je po oceni neodvisnih medijev izgubila že več deset tisoč vojakov v ukrajinski vojni, uradnih podatkov sicer ni. Ukrajina pa ocenjuje, da je v spopadih umrlo več kot 277 tisoč ruskih vojakov, a obenem ne navaja podatkov o izgubah v lastnih vrstah.
11.54 Ukrajina prosi nogometne zveze, naj ne igrajo z Rusi
Ukrajinska nogometna zveza je vsem evropskim zvezam poslala pismo, v katerem jih prosi, naj ne upoštevajo morebitne odločitve Evropske nogometne zveze (Uefa), ki namerava Rusom dovoliti ponoven nastop v kvalifikacijah za evropska prvenstva mlajših selekcij, poroča britanski BBC.
"Mladi nogometaši niso nič krivi. Ne bi smeli odgovarjati za dejanja njihove vlade," je morebitno dovoljenje mladim ruskim nogometašem komentiral predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
A z njegovim mnenjem se očitno ne strinjajo vsi. Angleška in švedska zveza sta že sporočili, da se njihovi nogometaši z ruskimi selekcijami ne bodo merili. Enakega mnenja so pri poljski nogometni zvezi.
"Prepričani smo, da je vsak korak k ponovni vključitvi ruskih športnikov nevaren in grozljiv trend, ki ne pomeni nič drugega kot podporo ruski teroristični državi in vsem njihovim zločinom, ki so jih storili v Ukrajini," so v pismu zvezam zapisali Ukrajinci.
11.22 Zelenski in Navalni sta med kandidati za Nobelovo nagrado za mir
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski aktivist Aleksej Navalni se potegujeta za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Odločitev je v pristojnosti norveškega Nobelovega odbora. Tega sestavlja pet članov, ki jih izvoli norveški parlament.
8.33 Putin nekdanjega pomočnika Prigožina zadolžil za nadzor nad prostovoljnimi borci v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je nekdanjega pomočnika vodje najemniške skupine Wagner Andreja Troševa zadolžil za nadzor nad enotami ruskih prostovoljnih borcev v Ukrajini, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočili iz Kremlja.
"Na zadnjem sestanku smo govorili o tem, da boste nadzorovali oblikovanje prostovoljnih enot, ki lahko izvajajo različne naloge, najprej seveda na območju posebne vojaške operacije," je, kot so še sporočili iz Kremlja, Putin dejal Troševu.
Putin meni, da ima Trošev dovolj izkušenj za to nalogo. "Poznate vprašanja, ki jih je treba rešiti vnaprej, da bo delo potekalo na najboljši mogoč način in z največjim mogočim uspehom," je dejal ruski predsednik. Ob tem je pohvalil to, da Trošev ohranja dobre odnose s soborci.
Trošev je nekdanji pomočnik vodje Wagnerja Jevgenija Prigožina, ki je po junijskem enodnevnem uporu proti Moskvi avgusta umrl v letalski nesreči.
Upokojeni polkovnik, znan tudi pod vzdevkom Sedoj (Sivolasi), velja za enega od ustanoviteljev skupine Wagner. Kot izhaja iz dokumenta EU iz leta 2021, zanj veljajo sankcije EU, ker je bil neposredno vključen v vojaške operacije skupine v Siriji.
Skupina Wagner je imela sicer do pred kratkim ključno vlogo pri ruski invaziji na Ukrajino, deluje pa tudi v Siriji in več afriških državah. Njena prihodnost je postala negotova po junijskem uporu proti Moskvi. Po njem so sicer številni pripadniki paravojaške skupine Wagner odšli v Belorusijo, kjer naj bi v oporišču okoli sto kilometrov jugovzhodno od prestolnice Minsk usposabljali beloruske vojake.
7.56 Raketa je zadela mesto Mikolajev
Ukrajinsko mesto Mikolajev je danes zjutraj ob 4.13 po lokalnem času zadela raketa, je na aplikaciji Telegram zapisal Vitalij Kim, vodja regionalne državne uprave v Mikolajevu. "Raketa je zadela infrastrukturni objekt na obrobju mesta. Podrobnejših informacij še ni," je zapisal Kim.
Ob 3.59 je sovražnik streljal tudi na naselje Kucurub. "Požar je bil pogašen, brez žrtev, poškodovanih in materialne škode," je še zapisal Kim.
7.31 Ukrajinski dron zadel rusko elektrarno
Ukrajinski dron je odvrgel eksploziv na elektrarno v ruski vasi blizu meje in prekinil elektriko v bolnišnici, je dejal regionalni guverner. V Belaji, manj kot 25 kilometrov od meje, je ukrajinski dron odvrgel dve eksplozivni napravi na postajo, je na platformi za sporočanje Telegram sporočil guverner regije Kursk Roman Starovojt.
"Eden od transformatorjev je zagorel. Brez elektrike je ostalo pet naselij in ena bolnišnica. Gasilske enote so odšle na teren," je dodal. "Elektrika bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to varno."
7.06 Rusi izvedli napad na sedem naselij v regiji Sumi
Ruske sile so v noči na petek napadle sedem naselij v regiji Sumi, pri čemer so izstrelile več kot 180 nabojev iz različnih vrst orožja, je vojaška uprava regije Sumi poročala na Telegramu.
V sporočilu je zapisano, da je Rusija obstreljevala naselja Bilopilja, Hotin, Krasnopilja, Nova Sloboda, Velika Pisarivka, Putivl in Seredina-Buda. Poročil o žrtvah ni.
