Torek, 26. 9. 2023, 7.00
1 leto, 1 mesec
580. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ruski poveljnik na videoposnetku, ko Ukrajina trdi, da so ga ubili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
Le dan po tem, ko je Ukrajina objavila, da so umorili poveljnika ruske črnomorske flote Viktorja Sokolova, je rusko obrambno ministrstvo objavilo videoposnetek, kjer naj bi bil Sokolov še z drugimi admirali in poveljniki med videokonferenco z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.
14.45 Poveljnik ruske črnomorske flote posnet med videokonferenco
9.42 Rusija se želi vrniti v Svet ZN za človekove pravice
9.22 V regiji Čerkasi zadet infrastrukturni objekt
7.29 Nove eksplozije tudi na Krimu
7.05 Odesa znova tarča ruskih brezpilotnikov
6.59 Skupina Wagner ni nehala delovati
14.45 Poveljnik ruske črnomorske flote posnet med videokonferenco
Pripadniki ukrajinskih posebnih sil so v ponedeljek sporočili, da so prejšnji teden v raketnem napadu na poveljstvo ruske črnomorske flote v pristanišču Sevastopol na Krimu ubili ruskega vrhovnega admirala Viktorja Sokolova in 33 drugih častnikov.
Viktor Sokolov, poveljnik ruske črnomorske flote.
Iz Kremlja so v torek sporočili, da nimajo informacij o tem, ali je poveljnik ruske flote v Črnem morju umrl ali ne. Uradni Kijev je dan prej sporočil, da so ga v napadu na Krimu ubile ukrajinske specialne enote.
"Od ministrstva za obrambo ni nobenih informacij o tej temi," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.
9.42 Rusija se želi vrniti v Svet ZN za človekove pravice
Rusija se želi vrniti v Svet ZN za človekove pravice, iz katerega je bila aprila lani izključena zaradi napada na Ukrajino, poroča britanski BBC. Glasovanje glede sedežev v svetu, ki bo čez dva tedna v Generalni skupščini ZN, bo po mnenju tujih diplomatov ključen preizkus za mednarodno kredibilnost Rusije.
Ruski diplomati so več članicam ZN razposlali dokument s stališči, ki ga je pridobil BBC in v katerem Rusija išče podporo za ponovno izvolitev v Svet ZN za človekove pravice. V dokumentu je med drugim zapisano, da Rusija želi "spodbujati načela sodelovanja in krepitev konstruktivnega vzajemno spoštljivega dialoga, da bi našli ustrezne rešitve za vprašanja človekovih pravic".
Glede na navedbe v dokumentu Rusija želi svoje potencialno članstvo v svetu izkoristiti "za preprečitev naraščajočega trenda spreminjanja Sveta ZN za človekove pravice v instrument, ki služi politični volji ene skupine držav", in noče, da bi ta skupina "kaznovala nelojalne vlade določenih držav zaradi njihove neodvisne politike".
Diplomati po navedbah BBC trdijo, da Rusija upa, da si bo z morebitno izvolitvijo povrnila nekaj mednarodne kredibilnosti, potem ko je bila obtožena kršenja človekovih pravic v Ukrajini in znotraj svojih meja. Dodali so, da Rusija vodi agresivno kampanjo za ponovno izvolitev in da je povsem mogoče, da se bo vrnila v svet.
Svet ZN za človekove pravice ima sedež v Ženevi in je sestavljen iz 47 članic, ki so izvoljene za tri leta. Na naslednjih volitvah, ki bodo 10. oktobra v New Yorku, se bo Rusija skupaj z Albanijo in Bolgarijo potegovala za dve prosti mesti v svetu, rezervirani za države srednje in vzhodne Evrope. Mesti bosta s koncem leta zapustili Ukrajina in Češka, ki je v svetu nadomestila Rusijo po njeni izključitvi aprila lani.
Članstvo v Svetu ZN za človekove pravice temelji na geografski porazdelitvi. Afriškim in azijsko-pacifiškim državam pripada po 13 mest, osem mest dobijo latinskoameriške in karibske države, zahodnoevropske in druge države sedem mest, države srednje in vzhodne Evrope pa šest. Mandat traja tri leta, članice pa po dveh zaporednih mandatih niso upravičene do takojšnje ponovne izvolitve. Glasovalno pravico ima vseh 193 članic ZN.
9.22 V regiji Čerkasi zadet infrastrukturni objekt
Rusi so z droni tipa šahed napadli regijo Čerkasi in zadeli infrastrukturni objekt. "Skrb vzbujajoč začetek dneva v Čerkasiju. Ponoči je sovražnik napadel naše kraje s šahedi. Sile zračne obrambe so sestrelile štiri nasprotnikove zračne cilje, dva pa sta zadela infrastrukturni objekt. Žrtev za zdaj še ni. Trenutno poteka odpravljanje posledic," je povedal vodja regionalne vojaške uprave Čerkasi Igor Taburec.
7.29 Nove eksplozije tudi na Krimu
Glede na poročila okupacijskih oblasti je bilo v ponedeljek zvečer na Krimu, ki ga zaseda Rusija, slišati več eksplozij. Mihail Razvožajev, vodja nelegitimne ruske okupacijske vlade Sevastopola, je trdil, da je bilo mesto napadeno in da je bila na bližnjem vojaškem letališču Belbek sestreljena raketa.
V Sevastopolu so ustavili javni prevoz, vključno s pomorskim prometom, razglašen je bil tudi zračni alarm. Za avtomobilski promet je zaprt tudi Krimski most.
V zadnjih tednih je bilo na Krimu več obsežnih napadov. Ukrajina je prevzela odgovornost za nekatere izmed njih.
7.05 Odesa znova tarča ruskih brezpilotnikov
"Skrb vzbujajoč začetek dneva v Čerkasiju. Ponoči je sovražnik napadel naše kraje s šahedi," je povedal vodja regionalne vojaške uprave Čerkasi Igor Taburec. Rusija je ponoči celotno Ukrajino napadla z 38 droni tipa šahed, je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da so jih 26 sestrelili. Poškodovani so objekti in skladišča ter večje število tovornjakov. O žrtvah za zdaj ne poročajo.
Rusija je ponoči Ukrajino napadla z 38 droni tipa šahed, je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da so jih 26 sestrelili. Tarča je bilo med drugim znova pristanišče na Donavi Izmail. O ukrajinskih napadih z droni, ki naj bi jih sestrelili, pa Rusija poroča s Krima in iz Kurska.
Ruski droni so med drugim znova poleteli nad regijo Odesa, kjer je bil tarča zlasti Izmail. V napadu, ki je trajal dve uri, je bila sicer večina brezpilotnih letalnikov uničena, je pa utrpela nekaj škode pristaniška infrastruktura, poškodovanih je bilo tudi 30 tovornjakov, dva voznika sta bila ranjena, je na Telegramu sporočil regionalni guverner Oleg Kiper.
Pristanišče na reki Donavi ob meji z Romunijo je postalo ena glavnih izvoznih poti za ukrajinske kmetijske proizvode, potem ko je Rusija julija odstopila od sporazuma, ki je Ukrajini omogočal prost izvoz svojih izdelkov prek Črnega morja. Vse odtlej se vrstijo ruski napadi nad južni regiji Odesa in Mikolajiv.
Že v ponedeljek je bila Odesa tarča obsežnega napada z 19 droni in raketami, med njimi dvema supersoničnima raketama Onyx. Zvečer so bili poleg tega v regiji Herson v ruskem napadu ranjeni štirje ljudje, v napadu z balistično raketo v regiji Dnipropetrovsk pa po navedbah lokalnega guvernerja ni bilo poškodovanih.
Tudi Rusija je poročala o ukrajinskih dronih in raketah, ki naj bi jih sestrelila njihova zračna obramba. Nad Krimom, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, naj bi v ponedeljek zvečer v bližini letališča Belbek sestrelili raketo. Zgodaj davi pa je rusko obrambno ministrstvo poročalo o sestrelitvi štirih dronov nad sosednjo regijo Kursk.
Ukrajina v zadnjem času večkrat napade Krim, nad katerim želi ponovno prevzeti nadzor. Njeni napadi so včasih usmerjeni tudi v bližnje ruske regije.
Уночі росіяни атакували безпілотниками Одеську область.
— hromadske (@HromadskeUA) September 26, 2023
ППО збила більшість дронів, але в Ізмаїльському районі є влучання у припортову інфраструктуру. Постраждали двоє чоловіків, пошкоджено будівлю пункту пропуску, складські приміщення та близько 30 вантажівок — ОДА pic.twitter.com/mKVDn4o4cC
6.59 Skupina Wagner ni nehala delovati
Zloglasna skupina Wagner je sporočila, da ni nehala delovati in da je še vedno aktivna. "Ni govora o zaprtju Wagnerja. Nadaljujemo delo v Afriki in Belorusiji," je navedeno v izjavi na Telegramu.
