Ponedeljek, 28. 7. 2025, 15.20
7 ur, 45 minut
Bil je obupan – "Kar naprej imam težave s sosedi …"
Ni ga čez lep sosedski odnos – občutek, da imate čez cesto zaveznika, s katerim si lahko pomagate, ko je treba. A resničnost je pogosto drugačna. Sosedski spori zaradi ograj, dreves, mej ali celo poti, po kateri ste doslej hodili brez težav, lahko hitro prerastejo v pravo nočno moro. Kakšne so vaše pravice in kako rešiti sosedske spore?
Najpogostejši razlogi za sosedske spore
Sosedski spori se največkrat vrtijo okrog parcelnih mej, ograj, dreves in žive meje, služnostnih poti in celo neurejenih parcel.
Kateri so najpogostejši scenariji? Sosed v gozdu poseka vašo smreko, postavi ograjo ali škarpo prav na mejo ali celo nekoliko na vašo parcelo, sosedova živa meja sega na vašo stran, vseskozi je iz sosednjega stanovanja slišati bobnenje, in to tudi v večernih urah ... Vse to so lahko motenja vaše posesti – kar pa v pravnem jeziku pomeni, da imate pravico do zaščite. Zakon jasno določa: lastniki morajo svojo nepremičnino uporabljati tako, da ne vznemirjajo sosedov in jim ne povzročajo škode. A če se to vendarle zgodi, imate možnosti za ukrepanje.
Drevesa, plodovi, ograje in poti – kaj vam pripada?
- Veje sosedovega drevesa lahko, če segajo na vašo stran, odrežete sami – po predhodnem opozorilu sosedu.
- Plodovi, ki padejo na vaša tla (parcelo), so vaši – tudi če je drevo sosedovo in je to na sosedovi parceli.
- Za ograjo na meji je potrebno soglasje obeh mejašev. Če ga ni, mora biti ograja od meje odmaknjena vsaj 50 centimetrov. Gradbeni zakon pri tem določa, da so vse ograje nižje od 2,20 metra enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Ograje med 2,2 in 3,5 metra pa že sodijo med nezahtevne objekte, za katere je gradbeno dovoljenje potrebno.
- Služnostna pot ali nujna pot mora biti vpisana v zemljiško knjigo. Če vam sosed zapre pot do javne ceste, a druge poti nimate, lahko sodno zahtevate nujno pot – vendar le pod določenimi pogoji.
Zgodba iz prakse
"Na ta vikend hodimo že več kot 30 let. Do tja vodi kolovozna pot, delno čez sosedovo parcelo. Nikoli ni bilo težav – dokler ni prišel nov lastnik."
Gospod Matjaž je dolga leta brez zapletov dostopal do vikenda po poti, ki sicer ni njegova, a jo je uporabljal s privolitvijo prejšnjih lastnikov. Novi sosed pa je začel pot najprej ovirati z vejami, nato z zemljo in gradbenim materialom. Nazadnje je med dva betonska stebra napel verigo.
"Vedno je imel izgovor – da nekaj gradi, da ni varno. A jasno je bilo, da me hoče spraviti stran."
Dostop z avtom ni bil več mogoč. Vikend je postal vir stresa, Matjaž pa ni vedel, ali sploh ima pravico do poti. Obrnil se je na Pravnika na dlani, kjer so preverili zemljiškoknjižno stanje in pripravili predlog za sodno določitev nujne poti. Pomagali so mu zbrati dokaze, fotografije in izjave prič.
"Sam bi verjetno samo pisal sosedu ali pa odnehal. S pomočjo pravnikov sem imel prvič občutek, da imam možnosti."
Tudi neurejena parcela je lahko razlog za ukrepanje
Če sosed že leta ne pokosi svoje parcele, se lahko posledice (plevel, alergeni, škodljivci) poznajo tudi na vaši zemlji. Najprej pošljite pisni zahtevek za ureditev. Da bo ta pravilen in učinkovit, za pomoč prosite Pravnika na dlani. Če pisni zahtevek ne zaleže, se lahko obrnete na kmetijskega inšpektorja, ki lahko izreče globo tudi do pet tisoč evrov. V določenih primerih je možna tudi civilna tožba.
Najprej pogovor, potem pravnik
Prvi korak pri reševanju sosedskega nesoglasja je vedno pogovor. Kljub napetostim je pogosto mogoče najti sporazum, če obe strani pokažeta pripravljenost na sodelovanje. Vendar pa vsi spori ne najdejo mirne rešitve. Ko pogovor ne zadostuje, je priporočljivo poiskati pravno pomoč. Pravnik na dlani ve, kako ukrepati, saj se s tovrstnimi problemi srečuje vsak dan. Vaš primer strokovno analiziramo, vam razložimo vaše možnosti, pripravimo ustrezno dokumentacijo, ki jo navadno naslovimo na vašega soseda. Če tudi to ne zaleže pri spremembah, pa nadaljujemo na vložitev tožbe.
Imate možnost vložitve tožbe za motenje posesti, tu pa velja rok 30 dni od motitvenega dejanja (na primer postavitve ograje, posaditve drevesa, žive meje) in najpozneje v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Tožbo morate vložiti na pristojnem sodišču, torej tam, kjer je parcela. Sodišče potem daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja ali druge ukrepe.
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM D.O.O.