Torek, 4. 6. 2024, 5.00
2 tedna, 2 dneva
Zaton Šojguja in vzpon za zdaj skrivnega Putinovega posinovljenca?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
Sergej Šojgu velja za tesnega Putinovega sodelavca (v bistvu ga je Putin sprva nekako kadrovsko podedoval še od Jelcina). Nekaj časa je bil Šojgu tudi vodja Enotne Rusije, ruske vladajoče stranke, ki podpira Putina. V preteklih letih so si Rusi lahko ogledali številne propagandne fotografije, kako Putin in Šojgu skupaj preživljata ribiško-lovske počitnice v Sibiriji. Čeprav nima vojaške izobrazbe, je bil od leta 2012 ruski obrambni minister. Na fotografiji vidimo Šojguja na paradi ob letošnjem dnevu zmage, 9. maju. Nekaj dni pozneje Šojgu ni bil več obrambni minister.
Bo ruski predsednik Vladimir Putin vztrajal na oblasti dobesedno do smrti? Bo pred svojo smrtjo ali pred odhodom z oblasti imenoval svojega naslednika, tako kot je njega za naslednika leta 1999 izbral Boris Jelcin? Ali morda Putin na skrivaj in v ozadju svojega izbranca že pripravlja na prevzem oblasti? In kdo je to?
Še zlasti po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 se je začelo (znova) veliko ugibati, kdo bo nasledil Vladimirja Putin v Kremlju. Razlog za te špekulacije sta bila neuspeh domnevnega Putinovega načrta o uspešni podreditvi Ukrajine v nekaj dneh in spodleteli ruski naskok na Kijev spomladi 2022.
Ugibanje o državnem udaru v Kremlju
Na Zahodu se je takrat začelo precej govoriti o tem, da bi lahko Putina odneslo ali nezadovoljstvo ruskih množic ali kakšen državni udar v Kremlju, ki bi ga izvedli njegovi najbližji sodelavci. Nič od tega se ni uresničilo. Zdi se, da je Putin trdno na oblasti.
Še najbližje strmoglavljenju z oblasti – vsaj tako je bilo videti na prvi pogled – je bil Putin junija lani, ko se je uprla zasebna vojaška skupine Wagner, ki jo je vodil milijarder in dolga leta tesen Putinov sodelavec Jevgenij Prigožin. Po začetnih uspehih se je pohod wagnerjancev proti Moskvi presenetljivo ustavil. Prigožin, ki je imel tudi vzdevek Putinov kuhar, je dva meseca pozneje izgubil življenje v sumljivi letalski nesreči.
Če bi se kaj zgodilo s Putinom, bi vodenje Rusije začasno prevzel ruski premier
Po ruski zakonodaji je sicer jasno, kdo bi začasno (do novih predsedniških volitev) nasledil Putina, če bi se mu zgodilo kaj nepredvidljivega, zaradi česar ne bi mogel izpolnjevati svojih predsedniških obveznosti – to je predsednik vlade Mihail Mišustin. Glede na to, da Mišustin velja za kariernega birokrata brez političnih ambicij, malokdo verjame, da je to novi vladar Rusije.
Do kdaj bo vladal Vladimir Putin? Teoretično je lahko predsednik Rusije do svojega 83. leta oziroma do leta 2036. V tem primeru lahko rečemo, da bo vladal skoraj do svoje smrti. Podobno kot večina ruskih carjev. Do svoje smrti so v Moskvi vladali tudi sovjetski partijski voditelji, kot so bili Lenin, Stalin, Berija, Leonid Brežnjev, Jurij Andropov in Konstantin Černenko (zadnja dva sta vladala le kratek čas, podobno velja tudi za Berijo). Drugače se je končalo vladanje Hruščova in Mihaila Gorbačova, ki nista vladala do svojih smrti. Prvega je z oblasti vrgel njegov nekdanji varovanec Brežnjev, drugega je odnesel razpad Sovjetske zveze in vzpon Jelcina.
V Rusiji je Putin nesporni vladar, zaradi česar velja za nekakšnega novega ruskega carja. A kot pravi ameriški zgodovinar in dober poznavalec Rusije Stephen Kotkin, Putin v primerjavi z ruskimi carji nima že vnaprej določenega naslednika. Pri ruskih carjih je bilo več ali manj vnaprej jasno, kdo jih bo nasledil na prestolu – večinoma so bili to carjevi sinovi ali carjevi mlajši bratje.
Putin nima svojega že vnaprej javno znanega cesarjeviča
Pred letom 1797 so imeli carjevi sinovi naslov carjeviči, hčerke pa carevne. Po tem letu je bil carjev dedič cesarjevič, mlajši carjev brat pa veliki knez. V tem smislu Putin nima svojega družinskega carjeviča, carevne, cesarjeviča ali velikega kneza.
Vprašanje Putinovega naslednika še bolj zaplete dejstvo, da Rusija ni država demokratičnega zahodnega tipa, kjer se oblast menja na volitvah. Malo je verjeti, da bo na kakšnih prihodnjih ruskih predsedniških volitvah Putin dobil tekmeca, ki ima možnosti za zmago.
Prvi scenarij: neizprosen boj za oblast, tako kot po Leninovi in Stalinovi smrti
Morda sta najverjetnejša dva scenarija. Prvi je, da Putin preprosto ne bo jasno določil svojega naslednika, zaradi česar bo po koncu njegove oblasti dogajanje podobno kot po smrti Lenina leta 1924 in Stalina 1953, ko je potekal srdit boj za oblast.
Se lahko v primeru, da Putin ne bo določil svojega naslednika za časa svojega življenja, zgodi podobno kot po smrti Lenina in Stalina, ko so se dogajali hudi boji za oblast. Po Leninovi smrti leta 1924 je generalni tajnik partije, Gruzijec Stalin, združil moči s partijskimi veljaki, ki so nasprotovali Levu Trockemu. Po zmagi nad Trockim, ki se je moral umakniti v tujino (leta pozneje ga je dal Stalin umoriti v Mehiki), pa je Stalin obračunal še s svojimi zavezniki v boju s Trockim in do leta 1927 postal nesporni vladar Sovjetske zveze. Podobno, a malce manj krvavo je bilo po Stalinovi smrti leta 1953. Za nekaj časa je zavladal njegov rojak Berija, ki je imel zaveznika v Vjačeslavu Molotovem in Georgijem Malenkovom, nato pa ga je vrgel z oblasti Hruščov skupaj z maršalom Žukovim. Hruščov je dal aretirati Berijo (ta je veljal za množičnega posiljevalca žensk, nekatere ženske naj bi tudi umoril), ki so mu sodili in ga obsodili na smrt. To je bil zadnji sovjetski voditelj, ki so ga njegovi partijski tovariši po strmoglavljenju dali usmrtiti.
Iz teh znotrajpartijskih bojev je leta 1927 kot zmagovalec izšel Gruzijec Stalin, poleti 1953 pa je po nekajmesečnem vladanju Stalinovega rojaka Lavrentija Berija s podporo maršala Georgija Žukova v Kremlju po nekaj desetletjih neruske vladavine znova zavladal etnični Rus Nikita Hruščov, ki je bil zelo naklonjen Ukrajincem. Nenazadnje jim je leta 1954 podaril Krim, ki je bil prej znotraj Sovjetske zveze del Ruske federacije.
Drugi scenarij: izbrani naslednik – posinovljenec
Drugi scenarij je, da bo Putin na koncu le določil svojega naslednika, tako kot je njega za naslednika ob izteku svojega vladanja leta 1999 določil ruski predsednik Boris Jelcin. Ta določitev je bila po svoje nekakšno posinovljenje v slogu rimskih cesarjev.
Številni rimski cesarji so s svojim posinovljenjem izbrancem naslednikom olajšali prevzem oblasti oziroma omogočili miren prenos oblasti (to se ni vedno zgodilo).
Dmitrij Medvedjev in Sergej Šojgu
Vprašanje je torej, ali bo Putin, kot je to leta 1999 storil Jelcin, posinovil kakšnega politika, da mu bo tako olajšal pot na oblast. Njegov tesni sodelovalec je bil dolga leta Dmitrij Medvedjev. Putin ga je celo izbral, da je bil en mandat ruski predsednik, ker mu ustava leta 2008 ni dovoljevala tretjega zaporednega mandata.
Zahod se je zlasti po prvih neuspehih ruskih sil v Ukrajini bal, da se bo zaradi porazov v Rusiji začela nekakšna anarhija in da bodo namesto Purtina državi zavladali razni vojaški voditelji s svojimi na pol zasebnimi paravojskami, kot je bil Jevgenij Prigožin (na fotografiji v polni bojni opremi v Bahmutu). Podoben vojaški voditelj s svojo paravojsko je tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov.
Dolgo se je zdelo, da je za svojega naslednika izbral Sergeja Šojguja, Putin je z njim celo preživljal počitnice v Šojgujevi domači Sibiriji. A zdi se, da je Putin tesno sodeloval s Šojgujem, ker ta nima veliko možnosti za prevzem oblasti. Prva ovira je, da Šojgu ni ruskega rodu, ampak je po očetu Tuvanec (Tuvanci so ljudstvo turškega jezika in imajo izvirni turški vzhodnoazijski videz).
Šojgu kot Putinov piar za neruska sibirska ljudstva?
Ker se je šušljalo, da je budist in celo šamanist tako kot številni njegovi tuvanski rojaki, je Šojgu leta 2008 javno zatrdil, da je krščen pravoslavni kristjan tako kot njegova mama, v Ukrajini rojena Rusinja. Pripadnost ruskemu pravoslavju je v pokomunistični Rusiji skoraj obvezna, če politik želi, da ga Rusi sprejmejo za svojega voditelja.
Vprašanje je, ali ni Putin Šojguja v svoj krog prepustil ravno zato, ker ima ta po očetu azijsko-sibirske korenine. Da je bil le del Putinovega evrazijskega piarja za azijsko-sibirski del Ruske federacije. A Šojgujeva zvezda je začela temneti po začetku vojne v Ukrajini. Že Prigožin je pred svojim uporom močno udrihal po Šojguju in zdi se, da je bil tarča upora wagnerjancev bolj Šojgu (ta je bil obrambni minister od leta 2012) kot Putin.
Je Putinov izbranec Belousov?
Merjenje moči s Prigožinom je Šojgu več kot očitno dobil, a tudi zanj je prišel udarec z zamikom. Aprila letos so zaradi sumov jemanja podkupnine aretirali Šojgujevega namestnika Timurja Ivanova. Letos, 12. maja, ga je na čelu obrambnega ministrstva zamenjal ekonomist Andrej Belousov. Šojgu je postal tajnik sveta za nacionalno varnost pri ruskem predsedniku, tako da je vtis, da ni popolnoma potisnjen na stranski tir.
Andrej Belousov je versko konservativen in zagovornik ruskega imperialnega nacionalizma. V tem oziru je ideološko zelo podoben Putinu. Obenem velja Belousov tudi za sposobnega ekonomista. Njegov prihod na čelo obrambnega ministrstva namesto Šojguja so nekateri analitiki označili kot spremembo meril, namesto politične lojalnosti je postala za vodenje ministrstva pomembnejša kompetentnost.
Bi bil lahko Putinov posinovljenec Belousov in mu je Putin s položajem obrambnega ministra olajšal prevzem oblasti po svojem odhodu? Razlage gredo za zdaj bolj v smeri, da se Putin z Belousovim imenovanjem pripravlja na dolgotrajno vojno izčrpavanja proti Rusiji.
Bi lahko bil Putinov izbranec mladi Dmitrij Patrušev?
Belousov je kot zagovornik ruskega imperialnega nacionalizma, konservativen ruski pravoslavni kristjan in etnični Rus bolj sprejemljiv za Ruse kot Šojgu. A star je že 65 let, le približno šest let in pol mlajši je od Putina.
Ko je Jelcin leta 1999 Putina določil za svojega naslednika, je bil Putin star 47 let oziroma več kot 21 let mlajši od Jelcina. Bi torej bil lahko Putinov naslednik Dmitrij Patrušev, sin Putinovega tesnega sodelavca Nikolaja Patruševa?
Oče izgubi pomemben položaj, sin postane premierjev namestnik
Oče Nikolaj, ki je bil nekdaj tako kot njegov someščan Putin šef ruske obveščevalne službe FSB, je v zadnjih Putinovih rošadah izgubil položaj tajnika sveta za nacionalno varnost (a je še vedno del osebja urada ruskega predsednika), 46-letni sin Dmitrij pa je postal namestnik ruskega premierja.
