Petek, 5. 9. 2025, 11.35
21 ur, 17 minut
Zaskrbljeni predsednik svari: Ruske rakete lahko poletijo nad Bruselj

Evropske države bi morale okrepiti svoje vojaške zmogljivosti, je prepričan estonski predsednik Alar Karis.
Evropske države, ki mejijo na Rusijo, bi se morale pripraviti na možnost, da bi Washington lahko zmanjšal število svojih vojakov na tem območju, svari estonski predsednik Alar Karis. Tudi evropske države, ki ne mejijo na Rusijo, je opozoril z besedami, da lahko sodobne rakete, ki jih izstrelijo Rusi, le v nekaj minutah končajo v Haagu in Bruslju, je dejal.
Alar Karis je v pogovoru za Politico dejal, da je lobiral pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu o pomenu ohranjanja vojakov v vzhodni Evropi, ko sta dve uri sedela drug ob drugem med aprilskim pogrebom papeža Frančiška.
Kaj bo storil Trump z ameriškimi vojaki?
Trumpu je pojasnil, da je prisotnost ameriških vojakov v Estoniji – ne le v Estoniji, ampak tudi v Evropi – ključnega pomena in pomembna tudi za ZDA, ne le za Evropo.
Čeprav so Karisu nekatere Trumpove izjave, predvsem njegova zaobljuba ta teden, da bo ameriške vojake obdržal na Poljskem, zmanjšale zaskrbljenost, je poudaril, da je še vedno zelo težko napovedati, kaj bo Washington storil v Baltiku.
"Pripravljeni moramo biti na vsak scenarij"
Države, kot je Estonija, morajo biti pripravljene na vsak scenarij, medtem ko tveganje umika največje članice Nata pomeni, da bi morali okrepiti lastne zmogljivosti, je dodal Karis. Kot predsednik Estonije je vrhovni poveljnik oboroženih sil države in jo zastopa v mednarodnih odnosih.
Ameriški vojaki na urjenju v Estoniji
ZDA imajo trenutno v baltskih državah (Estoniji, Litvi in Latviji) nameščenih približno dva tisoč vojakov kot del vojaške krepitve po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022.
"Odgovor je zagotovo ne"
Pentagon trenutno pregleduje svoj globalni položaj sil in pričakuje se, da bo rezultate predstavil konec tega meseca. Čeprav vsebina ni znana, pregled pripravlja pod vodstvom podsekretarja za obrambo za politiko Elbridgea Colbyja, odkritega zagovornika zmanjšanja prisotnosti ZDA v Evropi.
O nedavnem sporočilu Kremlja, da Moskva ne bo sprejela nobenih tujih vojakov v Ukrajini kot del morebitnega premirja, je Karis dejal, da Moskva ne bi smela imeti besede pri tej zadevi: "Rusija je začela to agresijo ... Odgovor je zagotovo ne."
Je Trump že jezen?
Voditelji EU naj bi Trumpu v četrtek zvečer predstavili sklepe svojega dela na področju varnostnih jamstev. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Trump povečal pritisk na Putina, je Karis – čigar država je obljubila vojake za pobudo – odgovoril, da je veliko odvisno od Trumpove jeze.
Ali Trump že izgublja živce s Putinom?
"Trenutno Estonija in številne evropske države podpirajo Trumpovo početje," je dejal Karis in dodal: "Tolikokrat se je pogovarjal s Putinom in nič se zares ne zgodi ... Mislim, da že izgublja živce."
O Putinovi menda edini napaki
Karis je v Bruselj prispel le nekaj dni po tem, ko je bila stavba delegacije EU v Kijevu poškodovana zaradi ruskega raketnega napada. Tega dogodka estonski predsednik ne vidi kot naključja. "Edina napaka, ki jo je storil Putin, je bila začetek vojne," je dejal.
Nadaljeval je z opozorilom, da evropske države ne smejo biti naivne glede namere Kremlja, da v prihodnjih mesecih še bolj preizkusi zahodne demokracije, na primer z vmešavanjem v prihajajoče češke parlamentarne volitve 3. in 4. oktobra.
Ruske rakete nad Haag in Bruselj
Vendar je zavrnil idejo, da bi morale biti Estonija in druge baltske države bolj zaskrbljene zaradi ekspanzionizma Moskve, ker si delijo mejo z Rusijo. "Sodobne rakete lahko izstrelijo iz Moskve in v le nekaj minutah končajo v Haagu in Bruslju," je še dejal.