Sreda, 2. 4. 2025, 17.25
20 ur, 28 minut
Zakaj je Elon Musk prepričan, da je zdaj na kocki prihodnost civilizacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,72
Najbogatejši človek Elon Musk je pred volitvami člana vrhovnega sodišča v Wisconsinu skušal konservativne volivce spodbuditi z izjavami, da je od teh volitev odvisna prihodnost civilizacije. V podporo konservativnemu kandidatu je dal več kot 19,5 milijona evrov in volivcem celo podarjal čeke za milijon dolarjev (930 tisoč evrov). Na fotografiji: Musk in ček za milijon dolarjev.
Volitve sodnika vrhovnega sodišča v ameriški zvezni državi Wisconsin na prvi pogled niso videti pomembne. Zakaj je torej najbogatejši človek na svetu in tesni Trumpov sodelavec Elon Musk zanje zmetal na milijone dolarjev? Razlog je med drugim v želji po ohranjanju meja volilnih okrožij, ki izkrivljajo voljo volivcev in v Wisconsinu dajejo neupravičeno prednost republikancem. Muskov denar na koncu ni pomagal, saj je liberalna sodnica Susan Crawford premagala konservativnega sodnika Brada Schimela.
Gerrymandering. To je izraz, ki ga pogosto slišimo v povezavi z ameriškimi volitvami. Je skovanka iz priimka guvernerja Massachusettsa Elbridga Gerryja iz začetka 19. stoletja in angleškega imena za mitološko bitje salamander.
Po čem je znan Wisconsin
Znotraj ameriških zveznih držav je meje volilnih okrožij mogoče izrisati tako, da dajejo neupravičeno prednost določeni stranki. Kot najbolj protidemokratično zarisane meje volilnih okrožij veljajo tiste v zvezni državi Wisconsin.
Gre za zvezno državo, ki na predsedniških volitvah velja za t. i. nihajočo državo oziroma ključno državo, kjer so privrženci republikancev in demokratov tako izenačeni, da le majhna razlika prinese zmago tej ali oni strani. Lani novembra je tesno zmagal Donald Trump, ki je dobil 49,6 odstotka glasov. Njegova tekmica Kamala Harris je dobila 48,7 odstotka glasov.
Meje v lastno korist narišejo republikanci leta 2011
Kljub uravnoteženosti v podpori med obema blokoma je v Wisconsinu popolnoma drugo razmerje moči na državnih volitvah, in sicer zaradi meja volilnih okrožij, ki republikancem zagotavljajo prevlado v državnem kongresu oziroma parlamentu. Takšne meje so republikanci izrisali leta 2011.
Leta 1812 je tedanji guverner Massachusettsa Elbridge Gerry prekrojil meje volilnih okrožij v korist svoje stranke. Meje prikrojenih okrožij so dale na zemljevidu sliko, ki je bila podobna mitološkemu bitju salamandru (na karikaturi iz leta 1812). Iz priimka Gerry in zadnjega dela imena salamander je nastal izraz Gerrymandering, kar pomeni risanje meja volilnih okrožij v korist določene stranke.
V državnem parlamentu so republikanci tako na volitvah vedno osvojili vsaj 60 odstotkov od 99 sedežev, včasih čeprav so na ravni zvezne države dobili manj kot polovico glasov. Leta 2022 je demokratski guverner Tony Evers na ravni zvezne države zmagal s tremi odstotnimi točkami prednosti, vendar je dobil le 38 od 99 okrožij.
Začetek risanja novih meja
Prav Eversov primer je bil kaplja čez rob. Vrhovno sodišče v Wisconsinu, v katerem imajo tesno večino demokrati (štirje liberalni sodniki proti trem konservativnim), se je zato lotilo vprašanja risanja novih, pravičnejših volilnih okrožij.
Kot piše Guardian, je vrhovno sodišče v Wisconsinu najprej izbralo demokratski predlog novih meja volilnih okrožij, a ga je marca 2022 blokiralo zvezno vrhovno sodišče v Washingtonu, v katerem imajo večino konservativni sodniki.
Sredi risanja novih meja: volitve novega vrhovnega sodnika
Vrhovno sodišče v Wisconsinu je nato v obravnavo sprejelo predlog novih meja, ki so ga pripravili republikanci. Ta predlog, ki je začel veljati aprila 2022, tako še vedno daje prednost republikancem. A demokrati niso odnehali. Decembra 2023 je vrhovno sodišče v Wisconsinu razveljavila stare meje volilnih okrožij in določilo risanje novih.
Liberalna sodnica Susan Crawford je na torkovih volitvah dokaj prepričljivo premagala konservativnega sodnika Brada Schimla, ki je imel podporo Trumpa in Muska. Demokrati bodo tako še vsaj tri leta imeli večino na vrhovnem sodišču v Wisconsinu. Tako bodo lahko vplivali na oblikovanje novih meja volilnih okrožij ter delovne zakonodaje in zakonodaje o splavu.
Ker bo vrhovno sodišče v Wisconsinu imelo pomembno vlogo pri risanju novih meja volilnih okrožij, so volitve novega člana vrhovnega sodišča postale izjemno pomembne. Poleg tega je treba upoštevati, da bo imelo vrhovno sodišče pomembno vlogo pri zakonodaji o splavu in zakonodajo o kolektivnih pogajanjih. Republikanci namreč želijo odpraviti pravico do splava in omejiti moč sindikatov.
Muskov denar ni mogel prinesti zmage
Za izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču sta se potegovala liberalna sodnica Susan Crawford, ki ima podporo demokratov, in konservativni sodnik Brad Schimel, ki ima podporo republikancev. Zmagala je Crawfordova z okoli 55 odstotki, čeprav je imel Schimel na voljo več denarja. Samo najbogatejši človek na svetu Elon Musk je za Schimla dal več kot 21 milijonov dolarjev (več kot 19,5 milijona evrov).
Musk je dva dneva pred volitvami celo odpotoval v Wisconsin, da bi dvema konservativnima volivcema osebno izročil čeka za milijon dolarjev (930 tisoč evrov). Musk je celo trdil, da bodo volitve v Wisconsinu zelo pomembne – ne samo za omenjeno zvezno državo, ampak verjetno za vse ZDA, morda kar celo za ves svet, določile naj bi celo prihodnost civilizacije.
Referendum o Trumpu in Musku
Na drugi strani so demokrati volitve vrhovnega sodnika v Wisconsinu spretno spremenili v referendum o politiki predsednika ZDA Donalda Trumpa v prvih mesecih njegovega drugega mandata ter o potezah Trumpovega sodelavca Muska in njegovega spornega vladnega urada za učinkovitost (Doge).
Čeprav je Wisconsin najbolj zloglasen primer risanja meja volilnih okrožij v korist ene od strank, pa takšne primere poznajo tudi v drugih zveznih državah. Po ugotovitvah ameriškega medija Newsweek med enajst najhujših primerov poleg Wisconsina spadajo še Severna Karolina, Maryland, Pensilvanija, Kentucky, Louisiana, Arkansas, Utah, Teksas, Ohio in Zahodna Virginija.
