Ruski lovec Su-34 strmoglavil na ruski blok #video

20.05 V strmoglavljenju ruskega lovca na naselje blizu ukrajinske meje več mrtvih in ranjenih

Jejsk, Rosja. Samolot uderzył w blok mieszkalny pic.twitter.com/yT8i1r4xom

— BuckarooBanzai (@Buckarobanza) October 17, 2022

V strmoglavljenju ruskega lovskega letala na stanovanjsko naselje v mestu Jejsk na jugozahodu Rusije, blizu meje z Ukrajino, sta danes umrli najmanj dve osebi, 15 ljudi je poškodovanih, poročajo ruske tiskovne agencije. Po navedbah reševalcev je ob strmoglavljenju letala zagorela devetnadstropna zgradba. V Moskvi navajajo, da je šlo za nesrečo.

Reportedly, a military plane hit an apartment building in Yeysk, Russia pic.twitter.com/6QNT9bGt1U

— Giorgi Revishvili (@revishvilig) October 17, 2022

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je "med vzletom z vojaškega letališča južnega vojaškega okrožja strmoglavilo letalo Su-34". Kot so pri tem še navedli, naj bi šlo za okvaro vojaškega letala, potem ko je med vzletom zagorel eden od motorjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na mestu strmoglavljenja je zagorelo gorivo letala, so še sporočili z ministrstva kmalu po tistem, ko so posnetki na družbenih omrežjih pokazali stavbo, ki jo je zajel ogenj. Plameni so zajeli pet od devetih nadstropij stanovanjske zgradbe in njeno bližnjo okolico.

The moment the Su-34 plane hits a residential building in Jejsk

Let's remind you, the plane crashed while taking off for a training flight. The crash occurred after one of the engines caught fire during takeoff pic.twitter.com/8LUvfWlZpi

— Sprinter (@Sprinter99880) October 17, 2022

Ogenj se je razširil na dva tisoč kvadratnih metrov površine, so navedle reševalne službe, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije. Regionalni guverner Venjamin Kondratjev je za Telegram dejal, da se vse gasilske in reševalne enote v regiji trudijo, da bi pogasile požar.

Ейск, Краснодарский край, момент падения военного самолета на жилой квартал https://t.co/AQSWVm72dF #вксрф #потерьнет #Ейск pic.twitter.com/ErGiv7wCfZ

— Necro Mancer (@666_mancer) October 17, 2022

Pilota lovskega letala sta se po navedbah obrambnega ministrstva rešila s pomočjo padal, lokalni predstavniki ruskega ministrstva za izredne razmere so sporočili, da sta ob strmoglavljenju umrli dve osebi, 15 ljudi pa so hospitalizirali, poroča AFP. Podrobnosti za zdaj niso znane.

Ruski predsednik Vladimir Putin je bil že obveščen o tragediji, še poročajo ruske tiskovne agencije, sklicujoč se na Kremelj.

Pristaniško mesto Jejsk, kjer je strmoglavilo letalo, sicer leži ob Azovskem morju, na nasprotni strani od ukrajinskega mesta Mariupol, ki je pod ruskim nadzorom.

Trenutek, ko so ruski policisti razstrelili samomorilski dron

National Police officers shooting down an Iranian drone.

WE NEED AIR DEFENSE! pic.twitter.com/AvdviH6RhE

— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) October 17, 2022

Kot so sporočile ukrajinske oblasti, je na enem izmed brezpilotnih dronov pisalo "Za Belgorod", kar se nanaša na rusko mesto severno od Ukrajine, ki je pogosto središče ukrajinskih protinapadov. V napadu na stanovanjsko stavbo v Kijevu so bili ubiti štirje ljudje, žrtve pa so tudi v drugih mestih, je zapisal ukrajinski notranji minister. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so zadeli vse označene tarče. 

🇺🇦 @ZelenskyyUa: “All night and all morning, Russia terrorizes the civilian population. Kamikaze drones and missiles are attacking all of #Ukraine. A residential building was hit in #Kyiv. #Russia can attack our cities, but it won’t be able to break us. We will get the victory.” pic.twitter.com/xyIqSbnEB6

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) October 17, 2022

Andrij Jermak, vodja kabineta predsednika Zelenskega, je potrdil, da so Kijev napadli droni kamikaze. Kot je zapisal, naj bi bilo prizadeto območje blizu železniške postaje.

Уламок одного з дронів-камікадзе, які сьогодні зранку атакували Київ. pic.twitter.com/POR604l3LZ

— Віталій Кличко (@Vitaliy_Klychko) October 17, 2022

Two loud explosions in a central district of Kyiv this morning, just as people prepare for work. Looks like a residential area near the train station has been hit. pic.twitter.com/kiSmFnMy1A

— Matthew Luxmoore (@mjluxmoore) October 17, 2022

19.03 Po navedbah Kijeva v izmenjavi z Rusijo osvobodili več kot sto ujetnic

Ukrajina je danes sporočila, da je z Rusijo izmenjala več kot sto ujetnic. To je bila prva izmenjava zgolj ženskih ujetnic z Moskvo po skoraj osmih mesecih vojne. Med izpuščenimi naj bi bile večinoma vojakinje, so sporočili v Kijevu. Izmenjavo ujetnic so potrdili tudi na ruski strani.

"Danes je potekala nova obsežna izmenjava vojnih ujetnikov. Posebej ganljiva in resnično posebna izmenjava. Iz ujetništva smo osvobodili 108 žensk," je na Telegramu sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Po njegovih besedah je bila med njimi večina vojakinj, pa tudi 37 evakuirank iz jeklarne Azovstal v jugovzhodnem mestu Mariupol, ki so ga v začetku invazije oblegale in pozneje zavzele ruske sile.

Jermak je še dejal, da so bile nekatere od osvobojenih žensk že od leta 2019 v pridržanju proruskih separatistov v vzhodni Ukrajini zaradi svojih "proukrajinskih stališč", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja proruskih separatistov v pokrajini Doneck Denis Pušilin je potrdil izmenjavo in dejal, da je Rusija v okviru izmenjave prejela 110 oseb, ki so jih pridržali Ukrajinci. Pri tem je pojasnil, da sta med tistimi, ki naj bi se vrnili v Kijev, dve "zavrnili odhod v Ukrajino in se odločili ostati v Rusiji", še poroča AFP.

Ukrajina in Rusija sta od začetka ruske invazije izvedli več izmenjav ujetnikov; najobsežnejša doslej je bila konec septembra. Takrat je Moskva v zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so bili tudi borci iz Mariupola in deset tujcev. Pri izmenjavi ujetnikov med sprtima stranema je pomembno vlogo odigral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

17.32 Beloruski aktivisti obsojeni na do 25 let zapora

V Belorusiji je bilo 12 opozicijskih aktivistov obsojenih na od 2,5 do 25 let zapora zaradi terorizma in izdaje med protesti leta 2020, je danes na družbenem omrežju Telegram sporočila beloruska nevladna organizacija za človekove pravice Pomlad (Vjasna).

Vodja skupine aktivistov Nikolaj Avtuhovič je bil obsojen na 25 let zapora zaradi terorizma, pripravljanja terorističnega napada v kriminalni združbi, poskusa državnega udara in izdaje.

Tožilstvo skupino beloruskih aktivistov bremeni, da je v kraju Grodno leta 2020 zažgala avtomobil in hišo nekega policista, sprožila eksplozijo avtomobila drugega policista ter da je pripravljala druge napade.

Od preostalih enajstih aktivistov jih je bilo devet obsojenih na 15 do 20 let zapora, eden na šest let in en mesec, eden pa na dve leti in pol zapora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.45 V Moskvi dosegli kvoto in predčasno končali mobilizacijo

Cilji delne mobilizacije v Moskvi so bili v celoti izpolnjeni, zato se rezervistom, ki so prejeli obvestilo o vpoklicu v vojsko, ni treba več zglasiti v posebnih naborniških uradih, je danes sporočil župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin. Ti uradi so se tako danes ob 14. uri po lokalnem času zaprli.

Kot je še pojasnil župan, obvestila, ki so jih v procesu mobilizacije razposlali na naslove državljanov, niso več veljavna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ni pa povedal, koliko Moskovčanov so vpoklicali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz prestolnice praviloma ne prihaja veliko vojakov, občutno manj kot iz odročnejših in revnejših ruskih regij, tokrat pa so prav tam prvi izpolnili nepriljubljeno mobilizacijo. Sobjanin je priznal, da je bil to težak preizkus za tisoče moskovskih družin, in se someščanom zahvalil za njihov "občutek dolžnosti in patriotizma".

"Upamo in molimo, da se boste vrnili živi in zdravi ter da se boste vrnili z zmago, ker boste ubranili varnost in neodvisnost naše države," je še dodal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tremi dnevi sporočil, da je bilo doslej v resnici vpoklicanih 222 tisoč rezervistov, medtem ko naj bi jih delna mobilizacija, ki jo je odredil 21. septembra, zajela 300 tisoč. Preostale naj bi vpoklicali v prihodnjih dveh tednih.

V sedanji fazi naj bi sicer po zatrjevanju Kremlja vpoklicali predvsem rezerviste, ki že imajo izkušnje na bojišču, poleg tega pa jih bodo pred odhodom v Ukrajino še dodatno izurili.

Mobilizacija naj ne bi zajela študentov, vojaških obveznikov, starejših, zaposlenih v določenih sektorjih, od obrambnega do IT-sektorja in medijev, ter nekaterih drugih kategorij prebivalstva, a so nato iz številnih mest poročali, da so obvestilo o vpoklicu prejeli tudi tisti, ki naj ga ne bi.

Napoved mobilizacije je sicer pred slabim mesecem številne Ruse pognala v beg iz države, izbruhnili pa so tudi številni protesti.

15.22 Medvedjev posvaril Izrael pred dobavo orožja Ukrajini

Podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost in bivši predsednik države Dmitrij Medvedjev je danes posvaril Izrael pred dobavo orožja Ukrajini in dejal, da bi vsaka poteza za okrepitev sil v Kijevu močno škodovala dvostranskim odnosom z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zdi se, da se Izrael pripravlja na dobavo orožja režimu v Kijevu. To je zelo nepremišljena poteza in bi uničila vse dvostranske odnose med našima državama," je v izjavi na Telegramu zapisal Medvedjev.

V kratkem odzivu pa je tiskovna predstavnica izraelskega premiera Yaira Lapida povedala, da njegov urad ne bo komentiral Medvedjevih pripomb.

Izrael je doslej Ukrajini pošiljal zgolj humanitarno pomoč in se je vsaj za zdaj omejeval pri pošiljanju orožja.

Izraelska vlada si medtem prizadeva ohraniti vezi z Moskvo in je previdna tudi zaradi ruske vojaške prisotnosti na svoji severni meji v Siriji, kjer izraelske sile sicer redno izvajajo napade.

14.59 Nekdanja ruska novinarka Ovsjanikova pobegnila iz Rusije

Nekdanja novinarka ruske državne televizije Marina Ovsjanikova, ki je marca v neposrednem prenosu protestirala proti vojni v Ukrajini, je pobegnila iz države, potem ko je bila uvrščena na seznam iskanih oseb, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal njen odvetnik Dmitrij Zahvatov.

"Ovsjanikova in njena hčerka sta zapustili Rusijo nekaj ur po odhodu z naslova, kjer je bila v hišnem priporu. Zdaj sta v Evropi, z njima pa je vse v redu. Čakata, da bosta lahko javno spregovorili, vendar za zdaj to še ni varno," je dejal Zahvatov in pojasnil, da je bila nekdanja novinarka uvrščena na seznam iskanih oseb, ker je zapustila hišni pripor.

Ovsjanikova, sicer rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je s protestom proti vojni v Ukrajini in širjenju propagande s strani ruskih oblasti prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino je bila v zadnjih mesecih že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana.

V mesecih po televizijskem protestu je Ovsjanikova nekaj časa preživela v tujini in tri mesece delala za nemški časnik Die Welt. Julija se je nato vrnila v Rusijo, da bi rešila spor glede skrbništva nad otrokom.

Od avgusta je bila v hišnem priporu, ki so ji ga določili, kjer je sredi julija v bližini Kremlja protestirala s plakatom, na katerem je pisalo: "Putin je morilec. Njegovi vojaki so fašisti."

Novice Ruska novinarka s hčerko pobegnila iz hišnega pripora in pristala na seznamu iskanih oseb

14.08 Zunanji ministri potrdili misijo urjenja ukrajinskih vojakov

Zunanji ministri članic EU so danes potrdili vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov. Namen misije, ki bo sprva trajala dve leti, je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo, so sporočili s Sveta EU. Pri izvajanju misije bo verjetno sodelovala tudi Slovenija.

"Danes krepimo podporo Ukrajini v obrambi pred rusko nezakonito agresijo. Misija bo urila ukrajinske oborožene sile, da bodo lahko nadaljevale svoj pogumen boj. Ne gre samo za misijo urjenja, ampak za jasen dokaz, da bo EU Ukrajini stala ob strani, dokler bo treba," je ob tem povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade. Uriti nameravajo tudi posebne enote. Obenem bo zagotavljala usklajevanje aktivnosti držav članic, ki že usposabljajo ukrajinske vojake. Odprta bo tudi za sodelovanje tretjih držav.

Delovala bo na ozemlju EU. Kot je že pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov povedal Borrell, bo urjenje potekalo v ukrajinskih sosedah, med drugim na Poljskem.

Operativni sedež misije bo na sedežu Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) v Bruslju, kar bo omogočalo usklajevanje na strateški ravni. Vodil jo bo direktor vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje v okviru EEAS, francoski viceadmiral Herve Blejean.

Mandat misije, za katero je zaprosila Ukrajina, bo sprva trajal dve leti, namenjenih pa ji bo 106,7 milijona evrov za skupne stroške.

Vzpostavitev misije urjenja okoli 15 tisoč ukrajinskih vojakov in poveljnikov je že ob prihodu na zasedanje podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija bo po neuradnih informacijah pri izvajanju misije verjetno tudi sodelovala.

Zunanji ministri EU so na zasedanju v Luksemburgu podprli tudi dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.

13.24 V napadu na Kijev umrli najmanj trije ljudje

Vojaki v središču Kijeva so s streljanjem poskušali ustaviti iranska brezpilotna letala, medtem ko so prebivalci zbežali v zaklonišča. Uradnik iz urada ukrajinskega predsednika je sporočil, da so bili v napadu na stanovanjsko stavbo v Kijevu ubiti najmanj trije ljudje.

Agencija Reuters poroča, da je na enem od dronov pisalo "Za Belgorod", kar se nanaša na rusko mesto severno od Ukrajine, ki je pogosto središče ukrajinskih protinapadov. Ukrajinski notranji minister Denis Monastirskij je pozneje sporočil, da so bile žrtve tudi v drugih ukrajinskih mestih.

13.22 Rusi: Zadeli smo vse označene tarče 

Rusi trdijo, da so v zadnjem bombardiranju ukrajinskih mest zadeli "vse označene tarče".

V svojem dnevnem poročilu je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je izvedlo obsežen napad na vojaške cilje in energetsko infrastrukturo po vsej Ukrajini z uporabo visoko natančnega orožja. Trdijo tudi, da so preprečili ukrajinski poskus preboja njene obrambe pri Hersonu.

12.22 Prihajajo nove informacije o napadu z droni

Po zadnjih podatkih je Rusija ukrajinska mesta napadla z 42 brezpilotnimi letali, poroča Ukrinform. Od tega naj bi jih Ukrajinci, kot pišejo, sestrelili 36. 

To informacijo je objavil ukrajinski minister za notranje zadeve Denis Monastirski. "Sestrelili smo večino dronov," je dejal. 

11.07 Neresnični prizori iz Kijeva: mesto preletavajo droni kamikaze

Po poročanju The Guardiana je danes zjutraj na Kijev padlo devet brezpilotnih letalnikov. Zaradi napada z dronom je izbruhnil požar v stavbi v okrožju Ševčenkov v Kijevu, pri čemer je bilo poškodovanih še več sosednjih stavb. 

"Potrebujemo več sistemov zračne obrambe, in to čim prej. Nimamo časa za počasne akcije. Več orožja za obrambo neba in uničenje sovražnikov," je dejal kijevski župan Vitalij Kličko in prebivalce pozval, da se še naprej skrivajo v zakloniščih. 

Poleg tega je v objavi zapisal, da so izpod ruševin hiše potegnili truplo mrtve ženske in da je pod ruševinami še ena oseba. Iskalne in reševalne akcije potekajo. Tri žrtve so bile hospitalizirane, je dodal. 

9.43 Kitajsko ministrstvo izdalo opozorilo za svoje državljane v Ukrajini 

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes izdalo prenovljeno potovalno opozorilo. Vse kitajske državljane, ki so trenutno še v Ukrajini, so pozvali, naj zaradi resnih razmer nemudoma zapustijo Ukrajino. 

7.39 Ukrajinci: Kijev so napadli z brezpilotnimi letali

V ponedeljkovih zgodnjih jutranjih urah je v Kijevu odjeknilo več eksplozij. Rusi so napad na Kijev izvedli z iranskimi brezpilotnimi letali, imenovanimi droni kamikaze, je na Twitterju sporočil Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. 

Fotogalerija

1 / 5

7.16 Napadi tudi okoli Dnipropetrovska, izbruhnil je velik požar 

V napadih naj bi bila poškodovana tudi regija Dnipropetrovsk, kjer je bil zadet objekt energetske infrastrukture. Izbruhnil je velik požar. 

6.22 "Ta dan so umrle cele družine" 

V ruskem napadu 9. marca je bilo ubitih kar 54 stanovalcev stanovanjske zgradbe v ukrajinskem mestu Izjum. Njihova usoda je bila nejasna do septembra, ko so ukrajinske sile po šestih mesecih ruske okupacije mesto osvobodile. Na obrobju mesta so odkrili množično grobišče, kjer je med 400 drugimi pokopana večina stanovalcev stavbe na Peršotravnem 2.

Po osvoboditvi so Ukrajinci povedali, da so ljudje umrli po zračnem napadu ruskih sil. Tamkajšnje prebivalstvo pripoveduje, da so po zračnih napadih stavbo obstreljevali tudi tanki. Ta dan so umrle cele družine. CNN se je po osvoboditvi Izjuma pogovarjal s preživelimi.

Med njimi je Mihajlo Jacentiuk. Le nekaj trenutkov preden je na stavbo padla prva bomba, je prišel iz kleti, kjer so se skrivali prebivalci. Vnukinji je šel kuhat čaj.

Ko se je vrnil, je klet zajel ogenj. Tam je umrlo sedem članov njegove družine. Njegova žena Natalija, teta Zinaida, hči Olga in njen mož Vitalij, sinova Dima in Oleksij, stara 15 in 10 let, ter triletna hčerka Ariška.

"Začel sem kričati: 'Olga, Nataša, Vitalij ...' Nihče se ni oglasil. Ko sem šel gor, sem se usedel in začel jokati, kričati. O moj bog," je pripovedoval Mihajlo Jacentiuk.

"Prva trupla so iz stavbe potegnili le mesec dni po napadu. "Takrat je bilo jasno, da so tam umrle cele družine," je povedala Tetijana Privalikina, ki je mesto zapustila pred napadom, a je v njem ostala brez matere. "Ljudje so bili razkosani, moja mama je bila razkosana. Bili so brez obraza, ločeno so prinašali telesa brez glav in rok ter nog," je povedala Privalikina.

Samo 12 umrlih v stavbi na Peršotravnevi 2 je bilo pokopanih na drugi lokaciji, ne v množičnem grobu. Večini družin ni bilo dovoljeno pokopati svojih najdražjih na drugem mestu ali obiskati njihovih grobov, medtem ko je bilo mesto pod rusko okupacijo. Grobovi so označeni z lesenimi križi in le redki imajo napisano ime, večinoma so le številke.

6.14 Eksplozije v Kijevu 

V Kijevu so se oglasile sirene za zračni napad, sledile pa so eksplozije. Po prvih informacijah naj bi bilo slišati najmanj štiri močne eksplozije, ki so jih povzročili brezpilotni letalniki, najverjetneje iranske proizvodnje.

Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da so se eksplozije zgodile v okrožju Ševčenko, tako kot prejšnji ponedeljek. Vse službe se premikajo proti tej lokaciji, podrobnosti bodo objavljene pozneje. Kličko je opozoril, da se nevarnost iz zraka nadaljuje, državljane pa pozval, naj ostanejo v zakloniščih.

Three Kamikaze drone strikes this morning very near to Kyiv train station. Tell tale moped style noise followed by hell of a bang pic.twitter.com/E6OBR99pIf

— Daniel Boffey (@danielboffey) October 17, 2022

6.11 Ukrajina je ruski vojski zadala velike izgube

Iz ukrajinskega poveljniškega štaba so sporočili, da so ruski vojski povzročili veliko škodo. Ubili naj bi 50 vojakov, uničil dva tanka, tri havbice velikega kalibra, samohodne in topniške naprave, minomet, raketni sistem, postajo za elektronsko bojevanje in tri oklepna vozila.

6.06 Zunanji ministri EU o misiji urjenja ukrajinskih vojakov

Zunanji ministri držav članic EU se bodo danes sestali na zasedanju v Luxembourgu, v ospredju katerega bo odziv EU na rusko agresijo v Ukrajini. Med drugim naj bi potrdili vzpostavitev misije za urjenje ukrajinskih vojakov. Potrdili naj bi tudi nov sveženj finančne podpore za vojaško pomoč Ukrajini.

Ministri za zunanje zadeve, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, se bodo sestali na prvem zasedanju po nezakoniti priključitvi štirih ukrajinskih pokrajin Rusiji v začetku meseca. EU se je na to že odzvala z uvedbo novega svežnja sankcij proti Moskvi, ki med drugim vsebuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto.

Na ministrskem zasedanju naj bi medtem uradno potrdili vzpostavitev misije za urjenje okoli 15 tisoč ukrajinskih vojakov, ki bo predvidoma potekala na ozemlju EU.

Poleg tega naj bi odobrili dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.

Ministri bodo danes razpravljali še o aktualnem dogajanju v Iranu, kjer že mesec dni potekajo protesti zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Odločali bodo predvidoma o tem, ali uvesti sankcije proti Teheranu zaradi nasilnega zatrtja protestov.

Na dnevnem redu imajo tudi odločanje o opazovalni misiji EU, ki bi spremljala dogajanje na meji med Armenijo in Azerbajdžanom. O tem sta se sicer voditelja sprtih držav dogovorila ob robu prvega srečanja Evropske politične skupnosti v začetku meseca v Pragi.

Med temami današnjega srečanja v Luxembourgu so še odnosi EU s Kitajsko, o katerih bodo konec tedna v Bruslju govorili tudi voditelji držav članic.

Novice Kako želi Putin Bidna stisniti v kot

Novice Neverjetna zgodba: pred eksplozijo ruskih granat so ga rešile čebele

Novice To je posnetek, ki razkriva, kaj je pred leti govoril Putinov podpornik #video