Ponedeljek, 19. 9. 2022, 6.45
2 meseca, 2 tedna
Na prvi bojni črti v Ukrajini poleg slovenskega tudi hrvaško orožje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
111
207. dan vojne v Ukrajini. Na Twitterjevem profilu Ukraine Weapons Tracker, ki spremlja orožje, uporabljeno v vojni v Ukrajini, so objavili, da so topovi M-46 130 mm, ki jih je Hrvaška podarila Ukrajini, že v uporabi na prvi frontni črti v regiji Doneck. V uporabi naj bi bilo tudi 35 bojnih vozil nekdanje JLA, ki pa jih je Ukrajini podarila Slovenija.
#Ukraine: Recently delivered Croatian 🇭🇷 M-46 130mm field guns are already used by the Ukrainian army on front-lines in #Donetsk Oblast. Along with M-46 guns the Ukrainian army received a significant amount of ammo- in these photos we can see Croatian-made OF-482M HE projectiles. pic.twitter.com/FxKwRwG6WP
— 🇺🇦 Ukraine Weapons Tracker (@UAWeapons) September 19, 2022
20.54 Na prvi bojni črti v Ukrajini poleg slovenskega tudi hrvaško orožje
17.44 Ukrajinska vojska naj bi beležila nove uspehe na vzhodu države
16.17 Dodik odkrito podprl invazijo Rusije na Ukrajino
15.05 Ruski separatisti uslužbenca Ovseja obsodili na 13 let zapora
14.33 Rusija obtožbe Kijeva o vojnih zločinih v Izjumu označila za laž
13.36 Putinov človek Nemčiji in Veliki Britaniji grozil z jedrskim napadom
13.09 Baltske države in Poljska uvedle omejitve za vstop ruskih državljanov
9.35 Ukrajina Rusijo obtožila napada na jedrsko elektrarno na jugu države
7.00 Ukrajina: V eksploziji umrlo 200 Rusov
6.30 Ukrajinski poveljnik: S tem nas bodo Rusi uničili
20.54 Na prvi bojni črti v Ukrajini poleg slovenskega tudi hrvaško orožje
Informacijska agencija ukrajinskega obrambnega ministrstva Armijinform je objavila poročilo s fronte v regiji Doneck. Kot so sporočili, so topniške enote, ene od mehaniziranih brigad v regiji, od sovražnikov oddaljene med osem in deset kilometrov, nanje pa streljajo s topovi M-45, poroča hrvaški Index.
Na Twitterjevem profilu Ukraine Weapons Tracker, ki spremlja orožje, uporabljeno v vojni v Ukrajini, so objavili, da so topovi M-46 130 mm, ki jih je Hrvaška podarila Ukrajini, že v uporabi na prvi frontni črti v regiji Doneck.
"Pred kratkim dostavljene hrvaške topove M-46 kalibra 130 mm ukrajinska vojska že uporablja na frontnih črtah v regiji Doneck. Skupaj z omenjenimi topovi je ukrajinska vojska prejela tudi precejšnjo količino streliva. Na slikah je mogoče videti hrvaške rakete OF-482M HE," je zapisano v objavi na Twitterju.
V uporabi pa naj bi bilo tudi 35 bojnih vozil nekdanje JLA, ki jih je Ukrajini donirala Slovenija.
17.44 Ukrajinska vojska naj bi beležila nove uspehe na vzhodu države
Iz vzhodne Ukrajine znova prihajajo poročila o uspešnem napredovanju ukrajinskih enot, ki naj bi ruske sile v regijah Harkov, Doneck in Lugansk potisnile nazaj. Mediji v Kijevu so danes poročali o ponovnem zavzetju mesta Jarova na levem bregu reke Severski Donec. Uradne potrditve z ukrajinske ali ruske strani o tem za zdaj ni bilo. Pred tem so sicer zakrožili videoposnetki o uspešnem napredovanju ukrajinskih vojakov na levem bregu reke Oskil v regiji Harkov pri Kupjansku in Borovi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poleg tega naj bi ukrajinskim enotam uspelo tudi prečkati Severski Donec pri Bilohorivki in začeti napad na Kremino. Vodja proruskih separatistov iz Donecka Denis Pušilin je medtem na ruski televiziji dejal, da naj bi sicer preprečili napad na to mestece, ki je od aprila pod ruskim nadzorom. Bilohorivka, ki jo po besedah ukrajinskega vojaškega guvernerja luganske regije Sergija Hajdaja znova nadzorujejo ukrajinske enote, leži na območju Luganska, prav tako tudi Kremina. Ruska stran je sicer v začetku poletja sporočila, da so osvojili vso regijo.
Ukrajinska vojska medtem od začetka meseca v okviru obsežene protiofenzive beleži uspehe proti ruskim silam na vzhodu Ukrajine. Rusi so se bili tako med drugim prisiljeni umakniti z območja Harkova. Iz vzhodnoukrajinskega mesta Doneck, ki je pod nadzorom ruskih sil, pa so medtem poročali o topniškem obstreljevanju, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 ljudi. Lokalni mediji so danes poročali, da sta dve granati zadeli avtobusno postajo in bližnjo trgovino.
Podatkov o številu ranjenih za zdaj ni na voljo. Lokalne oblasti so za obstreljevanje obtožile ukrajinske enote, Kijev pa tovrstne obtožbe redno zavrača in Moskvo obtožuje, da sama izvaja napade s ciljem ustvarjanja novic za lastne medije. Poročil o napadu po poročanju dpa ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
16.17 Dodik odkrito podprl invazijo Rusije na Ukrajino
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass odkrito podprl invazijo Rusije na Ukrajino. Po njegovem mnenju je bila ta nujna zaradi zaščite ukrajinskih Rusov. Njihov položaj je primerjal s položajem bosanskih Srbov v BiH, ki da ne morejo živeti z muslimani in si želijo biti del Srbije.
Zahod po besedah Dodika več let ni ukrepal ob "iztrebljanju ruske populacije v Ukrajini", Rusija pa je morala ukrepati. "Rusija izvaja posebno operacijo, katere namen je resnično ta, da uniči sovražnika, svojo misijo pa opravlja tako, da je čim manj žrtev," je Dodik izjavil dan pred torkovim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi.
Spomnil je na Putinov govor v Münchnu leta 2007, ko ga Zahod po njegovem mnenju ni vzel resno. "Vsi se spomnimo opozorila predsednika Putina na münchenski konferenci, da Rusija ne more mirno gledati približevanja svojim mejam in da tega ne bo nikoli dopustila. Vseh teh dolgotrajnih opozoril niso jemali resno. Zahod se do nas, Srbov, lahko vede drzno, nam prekine dostop do nafte, uvede sankcije, a Rusija je druga zgodba. Te predrznosti niso sprejeli dobro. Rusija se je morala maščevati," je opozoril Dodik.
Srbski član predsedstva BiH je v pogovoru za Tass izrazil tudi prepričanje, da je Rusija vedno spoštovala mednarodno pravo, kršile pa so ga države Zahoda, ki jih je primerjal s tretjim rajhom. Da Srbi v BiH težijo proti Srbiji, je po njegovih besedah naravno. "Podobno je z Rusi v Ukrajini, ki jih je 15 milijonov, vodstvo te države pa jim je prepovedalo ruski jezik. Posebno operacijo Rusije v Ukrajini upravičuje zaščita pravic lastnega naroda. Tako tudi mi tu z muslimani ne moremo imeti skupne šole, skupnih učbenikov," je dodal Dodik. Poudaril je, da odcepitev Republike Srbske od BiH ostaja njegov cilj, za njegovo uresničitev pa v Banjaluki po njegovih besedah samo čakajo na pravi trenutek.
Srečanje Dodika z ruskim predsednikom je potrdila Dodikova svetovalka za zunanjo politiko Ana Trišić Babić, na dnevnem redu pa bodo predvsem gospodarske teme. BiH se je sicer pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji in obsodila invazijo, a stališče BiH do vojne v Ukrajini ni enotno, saj Dodik že od začetka podpira Rusijo in nasprotuje uvedbi sankcij.
15.05 Ruski separatisti uslužbenca Ovseja obsodili na 13 let zapora
Ruski separatisti v vzhodni Ukrajini so uslužbenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) obsodili na 13 let zapora. Obtožujejo ga veleizdaje, poročajo ruske tiskovne agencije.
"Sodni senat je Dmitrija Pavloviča Šabanova spoznal za krivega in ga obsodil na 13 let zapora," poroča RIA Novosti. Šabanov, ki so ga aretirali letos aprila, je obtožen posredovanja tajnih podatkov tujim obveščevalnim službam, pa poroča francoska tiskovna agencija.
OSCE employee Dmitry Shabanov has been sentenced to 13 years in prison in the so-called Lugansk People's Republic.
— Belsat in English (@Belsat_Eng) September 19, 2022
He was a security assistant at the OSCE mission in Stakhanov. Authorities in the LRL accused him of treason and spying pic.twitter.com/QPlC3MqwDx
14.33 Rusija obtožbe Kijeva o vojnih zločinih v Izjumu označila za laž
Ruske oblasti so danes zavrnile obtožbe Kijeva, da so ruske oborožene sile v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov zagrešile vojne zločine. Obtožbe so označile za lažne in dodale, da gre za enake neutemeljene obtožbe vojnih zločinov kot spomladi v Buči, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Gre za enake neutemeljene obtožbe kot v Buči. Gre za lažne obtožbe in seveda bomo v tej zgodbi zagovarjali resnico," je na novinarski konferenci po navedbah španske tiskovne agencije EFE dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V zadnjih dneh, odkar je bilo mesto Izjum v regiji Harkov osvobojeno izpod ruskega nadzora, so tam odkrili množično grobišče s približno 450 neoznačenimi grobovi. Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je opozoril, da so bili na kar 99 odstotkih najdenih trupel znaki nasilne smrti. Več trupel naj bi imelo zvezane roke za hrbtom, ena oseba pa je bila pokopana z vrvjo okoli vratu. Ukrajinska policija je medtem sporočila, da so v na novo osvobojenih krajih, kot sta Izjum in Balaklija, našli tudi približno deset prostorov za mučenje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odkritje množičnih grobišč že primerjal s spomladanskim pokolom v Buči in ponovno pozval k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, pred katerim bi Rusija odgovarjala za svoje zločine v Ukrajini.
Evropska unija je domnevna grozodejstva že obsodila, češko predsedstvo EU pa je pozvalo k ustanovitvi mednarodnega tribunala za vojne zločine, na katerem bi sodili odgovornim za poboje. Tudi misija Združenih narodov za človekove pravice, ki je nameščena v Ukrajini, je sporočila, da namerava preiskati grozodejstva.
13.36 Putinov človek Nemčiji in Veliki Britaniji grozil z jedrskim napadom
V pogovoru za CBS je ameriški predsednik Joe Biden Vladimirja Putina pozval, naj ne uporabi jedrskega oziroma kemičnega orožja za ponovno pridobitev izgubljenega ozemlja v Ukrajini. O Bidnovem pozivu so razpravljali tudi v oddaji na ruski televiziji, ki jo vodi Putinov zaveznik Vladimir Solovjov.
V oddaji je Andrej Guruljov, član odbora za obrambo in poslanec ruske dume, odkrito grozil z jedrskim napadom. "Je Biden rekel, da bomo mogoče uporabili jedrsko orožje v Ukrajini? Mogoče je, da ga bomo uporabili, a zagotovo ne v Ukrajini. Tukaj bomo morali še vedno živeti. Če bomo uporabili jedrsko orožje, bo to v središču sprejemanja odločitev in to je Berlin," je bil jasen Guruljov.
V nadaljevanju, ko je pogovor tekel o Natu, je izjavil, da je Rusija sposobna Britansko otočje v treh minutah spremeniti v puščavo.
Meanwhile in Russia, more of the usual: nuclear threats against Germany and Britain, cautioning NATO against going into Ukraine. This directly clashes with their lies, constantly spewed by state TV, that Russia is already at war with NATO & "uniformed NATO troops" are in Ukraine. pic.twitter.com/ioMgbrzhbF
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) September 19, 2022
13.09 Baltske države in Poljska uvedle omejitve za vstop ruskih državljanov
Litva, Latvija, Estonija in Poljska so se dogovorile, da bodo z današnjim dnem omejile vstop za ruske državljane na svoje ozemlje. Zanje tako s schengenskim vizumom za turistične, poslovne, športne ali kulturne namene vstop v te države od zdaj ne bo več dovoljen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem ko je bilo do zdaj prek omenjenih štirih držav še mogoče vstopiti v druge države schengenskega območja, to zdaj ne bo več mogoče. Ruskim državljanom s schengenskim vizumom bodo od zdaj zavrnili vstop ne glede na to, katera država članica ga je izdala.
Vseeno pa bodo veljale nekatere izjeme, med drugim za disidente, v primeru humanitarnih ali družinskih razlogov in za imetnike dovoljenj za bivanje v državah članicah EU.
Estonska predsednica vlade Kaja Kallas je medtem pozvala tudi druge države, naj se pridružijo prepovedi vstopa ruskim državljanom, za kar pa v EU za zdaj ni potrebnega soglasja. "Uporabiti moramo vsa orodja, da bi Rusijo prisilili k prenehanju te vojne," je dodala.
Države članice EU so sicer 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.
9.35 Ukrajina Rusijo obtožila napada na nuklearko na jugu države
Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je danes obtožil ruske sile, da so napadle drugo največjo nuklearko na jugu države. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad že obsodil, v nedeljskem govoru pa je zatrdil, da so spričo uspeha protiofenzive odločeni osvoboditi vsa ozemlja, ki jih je zasedla Rusija.
"Danes je ruska vojska izvedla raketni napad na industrijsko območje jedrske elektrarne Pivdenoukrajinsk," je na Telegramu zapisal Energoatom in opozoril, da je močna eksplozija odjeknila le 300 metrov od reaktorjev. Eksplozija naj bi poškodovala več kot sto oken na stavbi elektrarne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Energoatom je prav tako objavil fotografije dva metra globokega kraterja, kamor naj bi treščila raketa, in dodal, da v napadu nihče od osebja elektrarne ni bil poškodovan.
Na ruski napad se je že odzval ukrajinski predsednik Zelenski, ki je obsodil napad in ponovil, da Rusija ogroža ves svet in se jo mora ustaviti, preden bo prepozno.
Zelenski je medtem v nedeljo v svojem dnevnem video nagovoru dejal, da nameravajo zaradi uspeha ukrajinske protiofenzive ponovno zavzeti vsa ozemlja v Ukrajini, ki jih je zasedla Rusija. "Morda se komu zdi, da smo po seriji zmag nekoliko utihnili," je dejal in nadaljeval, da so v resnici v teku priprave na ponovno zavzetje ključnih mest Mariupolj, Melitopolj in Herson.
Kot je še nadaljeval, pa si ukrajinske sile ne bodo prizadevale samo za ponovno osvojitev ozemlja, ki so ga nadzorovale pred začetkom ruske invazije februarja, ampak tudi za ozemlja v Donbasu in na Krimu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kijev je sicer od začetka septembra v okviru protiofenzive ponovno zavzel že več kot 6.000 kvadratnih kilometrov ozemlja na jugu in vzhodu Ukrajine. Analiza britanskega obrambnega ministrstva ugotavlja, da je Rusija v zadnjem tednu zato znatno povečala število napadov na civilno infrastrukturo z raketami dolgega dosega.
Glede na neuspehe, s katerimi se Moskva sooča na fronti, ministrstvo opozarja, da bo ruska vojska verjetno nadaljevala s takšnimi napadi, da bi spodkopala javno moralo v Ukrajini.
7.00 Ukrajina: V eksploziji umrlo 200 Rusov
Ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je povedal, da je v nedeljo v eksploziji v okupiranem mestu Svatov umrlo okoli 200 Rusov.
Medtem je britansko obrambno ministrstvo objavilo novo dnevno poročilo njihove obveščevalne službe o razmerah v Ukrajini. "Rusija je v zadnjih desetih dneh v Ukrajini najverjetneje izgubila najmanj štiri bojna letala, s čimer se je število izgubljenih letal povzpelo na približno 55 od začetka invazije," so zapisali v poročilu. Britanci menijo, da se je to zgodilo, ker ruski piloti niso dobro seznanjeni z razmerami na terenu.
6.30 Ukrajinski poveljnik: S tem nas bodo Rusi uničili
Po navedbah ukrajinskega vojaškega poveljnika so ostanke brezpilotnih letal shahed-136 odkrili na tleh med protiofenzivo, ki jo je ta mesec Ukrajina začela v severovzhodnih regijah države.
Gre za orožje, ki nosi bojno konico, težko okoli 36 kilogramov, mogoče pa ga je izstreliti iz zadnjega dela tovornjaka s kesonom, je pojasnil. "Gre za zelo resen problem. Brez protiukrepov bodo brezpilotna letala uničila celotno ukrajinsko vojsko. Namesto da bi izstrelili sto topniških granat, je lažje izpustiti enega od teh dronov," je še povedal vojaški poveljnik.
111