Poniževanje? Putina so pred novinarji pustili čakati vsi njegovi "prijatelji".

At the summit of the Shanghai Cooperation Organization, it seems that the leaders are competing to humiliate Putin more. pic.twitter.com/bqGKYvoIau

— ТРУХА⚡️English (@TpyxaNews) September 16, 2022

19.24 Putina so pred novinarji pustili čakati vsi njegovi "prijatelji"

Ruski predsednik Vladimir Putin je v Uzbekistanu na vrhu voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki sta se ga udeležila tudi predsednik Kitajske Ši Džinping in predsednik indijske vlade Narendra Modi. Ne samo, da je Putin po poročanju medijev moral zagotavljati svojim zaveznikom in prijateljem, da se bo vojna v Ukrajini kmalu končala, voditelji prijateljskih držav so ga tudi poniževali v javnosti.

In to z uporabo taktike, ki jo je velikokrat v preteklosti uporabil sam Putin. Skoraj vsi voditelji držav so ga namreč vsakič pustili samega čakati pred novinarji, kar je bilo še pred rusko agresijo nad Ukrajino nekaj nepredstavljivega.

pic.twitter.com/jPM0KWiy6S

— ТРУХА⚡️English (@TpyxaNews) September 16, 2022

17.32 Modi Putinu sporočil, da zdaj ni čas za vojno

Indijski premier Narendra Modi je danes na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sogovorniku dejal, da zdaj "ni čas za vojno". Putin mu je odvrnil, da delajo vse, da bi čim prej končali spor, pri tem pa znova obtožil ukrajinsko vodstvo, da ni pripravljeno na pogajanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na prvem srečanju voditeljev Rusije in Indije po začetku vojne v Ukrajini, ki je potekalo ob robu vrhu voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Samarkandu, je Modi poudaril pomen "demokracije in dialoga".

Na posnetkih indijske javne radiotelevizije Doordashan je mogoče slišati Putina, kako pomirja sogovorca, rekoč, da v Moskvi poznajo stališče Indije o konfliktu v Ukrajini. "Dali bomo vse od sebe, da to končamo kar najhitreje," je poudaril ruski predsednik.

Ob tem je dodal, da ukrajinska stran zavrača pogajanja, in poudaril, da je Kijev izrazil namero, da želi doseči svoje cilje z vojaškimi sredstvi na bojišču.

Indija doslej ni neposredno obsodila ruske invazije na Ukrajino, katere posledice sicer čutijo tudi v Južni Aziji v obliki rasti cen energentov in preostalih surovin.

Putin se vrha SCO udeležuje v času, ko ukrajinska vojska izvaja uspešno protiofenzivo na vzhodu in jugu Ukrajine. Da želi čimprejšnji konec vojne v Ukrajini, je danes v Uzbekistanu poudaril tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki poskuša dobre odnose z Moskvo izkoristiti za to, da prepriča Putina o neposrednih pogovorih o prekinitvi ognja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

SCO poleg Kitajske in Rusije sestavljajo še Indija, Pakistan, Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, vrha pa se udeležujeta še predsednika Turčije in Irana.

15.30 V eksploziji domnevno ubit separatistični generalni tožilec Luganska

V mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, sta bila danes ubita generalni tožilec Sergej Gorenko in njegova namestnica, so prek Telegrama sporočili predstavniki voditelja separatistične ljudske republike Lugansk (LPR) Leonida Pasečnika. Gre za zadnjega v nizu napadov na proruske uradnike na vzhodu Ukrajine.

Russia says at least 5 HIMARS rockets hit Kherson's administrative building cluster, with video showing serious damage to the district court building. pic.twitter.com/ADXvk1r7Gn

— Christo Grozev (@christogrozev) September 16, 2022

Generalni tožilec in njegova pomočnica naj bi umrla v "terorističnem" napadu. Kot so dodali predstavniki vodje separatistov, je napad dokaz, da "je režim v Kijevu presegel vse mogoče meje". Umrla naj bi sicer v eksploziji, ki je odjeknila v uradu generalnega tožilca v Lugansku.

Z južne fronte pri Hersonu, kjer ukrajinska vojska pretekle dni po lastnih navedbah dosega velike uspehe, medtem prihajajo poročila o stopnjevanju spopadov. Vladimir Rogov, član proruske vojaško-civilne uprave regije Zaporožje, ki je sicer le pod delnim nadzorom ruskih sil, je ukrajinsko vojsko obtožil napada na upravno poslopje v Hersonu, pri čemer naj bi bil najmanj en človek ubit in en ranjen.

14.28 Ruska centralna banka znižala ključno obrestno mero za pol odstotne točke

Ruska centralna banka je danes znižala ključno obrestno mero za pol odstotne točke na 7,5 odstotka. Banka je tako že šestič zapored sprostila denarno politiko, kar je v skladu s pričakovanji analitikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruska centralna banka je po začetku napada na Ukrajino in posledičnem begu kapitala ključno obrestno mero krepko zvišala, in sicer na 20 odstotkov.

Banka je današnje znižanje obrestne mere utemeljila z zmanjšanjem inflacijskih pritiskov, navaja dpa.

Avgusta je inflacija v Rusiji znašala 14,3 odstotka, do 9. septembra pa se je znižala na 14,1 odstotka, je danes sporočila banka.

"Trenutne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin ostajajo nizke, kar prispeva k nadaljnjemu upočasnjevanju letne inflacije," so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass.

Umiritev inflacije na banki pripisujejo manjšemu povpraševanju potrošnikov in posebnim dejavnikom, ki so zmanjšali pritisk na rast cen. Vendar pa zunanje okolje za rusko gospodarstvo ostaja zahtevno in še naprej omejuje rusko gospodarsko dejavnost, opozarjajo.

Po napovedih Banke Rusije bo letna inflacija v Rusiji prihodnje leto znašala od pet do sedem odstotkov, leta 2024 pa štiri odstotke, še poroča Tass.

14.11 Scholz: Nemčija pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri obrambi Evrope

Nemčija je pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju evropske varnosti, je danes zatrdil nemški kancler Olaf Scholz in se zavezal, da bo njihova vojska postala "najbolje opremljena" na stari celini. V luči vojne v Ukrajini se je tudi znova zavzel za okrepljeno obrambno sodelovanje in večjo vlogo Evrope v zvezi Nato.

Evropa mora biti pripravljena spopasti se z velikimi izzivi, je prepričan Scholz, ki kot največjo grožnjo zvezi Nato vidi Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je zatrdil, da je Nemčija pripravljena prevzeti največjo odgovornost za varnost evropske celine. Kot je spomnil, je namreč Nemčija država z največ prebivalci in največjo gospodarsko močjo ter tudi država, ki leži sredi Evrope. Zato mora njena vojska postati "temelj konvencionalne obrambe in najbolje opremljena sila v Evropi".

Socialdemokratski kancler je priznal, da je nemška vojska vse predolgo prevzemala druge naloge, od zagotavljanja humanitarne pomoči do boja proti poplavam in tudi pomoči pri cepljenju v času pandemije covid-19, ki pa niso njena glavna misija. "Glavna naloga zvezne vojske je obramba svobode v Evropi," je poudaril.

Obenem je opozoril, da mora Evropa prevzeti "bistveno več odgovornosti" v okviru zveze Nato. "Nato ostaja odgovoren za kolektivno obrambo celotnega zavezništva s fokusom na Evropi. Kredibilno odvračanje ostaja bistven element. /.../ Toda mi, Evropejci, moramo prevzeti bistveno večjo odgovornost znotraj Nata," je bil jasen po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Evropsko medvladno Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), del katere je tudi Nemčija, je izpostavil kot primerno za to, da postane "jedro evropskega sodelovanja" na tem področju.

Ena največjih težav Evrope je namreč po mnenju Scholza povsem nepregledno število oborožitvenih sistemov in orožja ter konkurenca različnih obrambnih podjetij. Samo koordinirana rast evropskih kapacitet lahko vodi v opravilno sposobno Evropo, je poudaril in pri tem kot posebej pomembno izpostavil zračno obrambo.

Nemčija se je zaradi svoje vloge v obeh svetovnih vojnah v preteklosti držala precej ob strani, ko je šlo za oborožene spopade in vojaške zadeve, spominja AFP. A po izbruhu vojne v Ukrajini sta se obrambna in zunanja politika Berlina občutno spremenili.

Med drugim je vlada napovedala stomilijardno finančno injekcijo, s katero želi po desetletjih kronične finančne podhranjenosti bistveno izboljšati kapacitete nemške vojske. Obenem je napovedala zvišanje obrambnega proračuna na dva odstotka BDP, kot to narekuje članstvo v zvezi Nato.

13.57 Orban v Beogradu za ukinitev sankcij proti Rusiji

Madžarski premier Viktor Orban se je po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu danes zavzel za ukinitev sankcij proti Rusiji, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vučić je v luči energetske krize izpostavil pomembnost krepitve sodelovanja med državama in madžarskemu kolegu predstavil težave, s katerimi se spopada Srbija.

"Hvala, ker ste v teh mesecih, ko vsi gledajo nase, pomagali Srbiji, da bo lažje preživela to dolgo in hladno zimo," je dejal Vučić, potem ko je madžarskemu premierju izročil državno priznanje za posebne zasluge pri krepitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med državama.

Madžarski se je zahvalil za podporo pri evropskih integracijah Srbije in vseh pomembnih regionalnih vprašanjih ter presodil, da imata državi najboljše odnose v sodobni zgodovini. Opozoril je, da je vprašanje, kako bodo preživeli prihodnjih šest mesecev, in da je v interesu obeh držav, da dodatno okrepita sodelovanje.

Vučić je dejal še, da je Srbija glede vprašanja nakupa energentov v veliko bolj zapletenem položaju od Madžarske, ker ni članica Evropske unije in ker ni uvedla sankcij proti Rusiji.

Orban pa je dejal, da evropska politika sankcij ni nikomur prinesla nič dobrega in da bi se krizne razmere v Evropi v trenutku izboljšale, če bi se ta politika spremenila. "Želeli bi si, da bi se politika sankcij spremenila in da bi jo v Bruslju postavili na razumnejše temelje," je izjavil.

13.48 Erdogan za kar najhitrejši konec vojne v Ukrajini

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes na vrhu voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Samarkandu v Uzbekistanu, ki se ga udeležuje tudi ruski predsednik Vladimir Putin, poudaril, da si Turčija z diplomatskimi sredstvi prizadeva za kar najhitrejši konec vojne v Ukrajini.

Erdogan poskuša dobre odnose z Moskvo izkoristiti za to, da prepriča Putina v neposredne pogovore o prekinitvi ognja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Na vrhu v Uzbekistanu je Erdogan tudi omenil, da žito, ki so ga v skladu z dogovorom Kijeva in Moskve izvozili iz Ukrajine, ni v zadostni meri doseglo držav v razvoju. Tudi Putin je v preteklosti že izrazil skrb glede tega.

"Iskreno si prizadevamo, da bi žito dostavili tistim, ki ga najbolj potrebujejo, še posebej našim bratom in sestram v Afriki," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril turški predsednik. Rusija in Ukrajina sta dogovor o izvozu žita dosegli ob posredovanju Turčije in Združenih narodov.

13.29 Našli še eno množično grobišče?

Na robu mesta Izjum so našli približno 200 lesenih križev, kar verjetno pomeni, da je tam še eno množično grobišče. Moški v belih kombinezonih so začeli izkopavati trupla.

Právě teď Rusové ostřelují své vlastní město Valujki, aby později mohli vinit ukrajinské ozbrojené sily.
Belgorodské kanály hlásí šest zásahů ve městě včetně místní rozvodny: někteří lidé nemají připojení a elektřinu.
Město zhaslo. pic.twitter.com/zZnG1ST4YD

— Džamila Stehlíková (@DzamilaStehlik) September 15, 2022

12.45 Množično grobišče v Izjumu želijo preiskati strokovnjaki ZN

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je danes sporočil, da želi v mesto Izjum na vzhodu Ukrajine napotiti ekipo strokovnjakov za preiskavo množičnega grobišča, ki ga je po lastnih navedbah pred kratkim odkrila ukrajinska stran. Po navedbah novinarjev francoske tiskovne agencije AFP je v Izjumu na stotine grobov.

Fotogalerija

1

 / 4

"Naši kolegi v Ukrajini spremljajo navedbe o množičnem grobišču in nameravajo organizirati obisk v Izjumu, da bi ugotovili okoliščine smrti teh ljudi," je po poročanju AFP dejala tiskovna predstavnica urada visokega komisarja za človekove pravice Elizabeth Throssell. Ob tem je izrazila upanje, da bodo območje lahko obiskali kmalu.

Povedala je še, da bodo strokovnjaki ZN poskušali ugotoviti vzrok smrti vsake od žrtev, pa tudi to, ali je šlo za vojake ali civiliste.

Novinarji AFP, ki so obiskali območje, prav tako poročajo, da je na obrobju Izjuma več sto grobov. Grobovi z belimi križi, označeni s številkami, so po njihovih navedbah posejani med drevesi zunaj mesta. "Ukrajinska vojska, 17 ljudi. Mrtvašnica Izjum," piše na enem od križev, so še povedali.

10.48 Eksplozije v ruskem mestu v regiji Belgorod

V ruski regiji Belgorod je odjeknilo več eksplozij, je sporočil tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov in dodal, da je mesto Valujki po eksplozijah ostalo brez elektrike. Po besedah ​​Gladkova je bil ubit en civilist, druga dva pa se zdravita v lokalni bolnišnici.

Ruski guverner je ukrajinsko vojsko obtožil napada na mesto. Ukrajina teh poročil še ni komentirala.

To ni prvič, da so Rusi trdili, da so Ukrajinci napadli mesta v regiji Belgorod, od koder Rusi redno pošiljajo vojake čez mejo v Ukrajino.

⚡️Explosions reported in Russian city of Belgorod Oblast.

Russia's Belgorod Oblast Governor Vyacheslav Gladkov said the city of Valuyki lost power after the explosions. According to Gladkov, one civilian died and two others are being treated in a local hospital.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) September 16, 2022

10.42 Von der Leynova želi Putina postaviti pred Mednarodno kazensko sodišče

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek v intervjuju za nemški Bild dejala, da bi morali ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi vojnih zločinov v Ukrajini postaviti pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC). "Putin mora izgubiti to vojno in se soočiti s svojimi dejanji," je dejala.

Ni dvoma, da so bili v Ukrajini storjeni vojni zločini, je v intervjuju še dejala predsednica Evropske komisije, ki se je sicer v četrtek mudila na obisku v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zato tudi podpiramo zbiranje dokazov za morebitni postopek pred ICC. To je osnova našega mednarodnega pravnega sistema, da se zločin kaznuje, in na koncu je za vojne zločine v Ukrajini odgovoren Putin," je dodala.

Na vprašanje, ali misli, da bo Putin nekoč dejansko priveden pred sodišče, je odgovorila: "Verjamem, da je to mogoče."

Von der Leynova je med obiskom Kijeva, kjer je opravila pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierjem Denisom Šmihalom o tesnejšem povezovanju z Evropsko unijo, obljubila, da bo Evropa Ukrajino podpirala "tako dolgo, kot bo to potrebno".

6.23 V Izjumu našli množično grobišče z več kot 400 trupli 

V vzhodnem ukrajinskem mestu Izjum so Ukrajinci, potem ko so ga osvobodili, našli množično grobišče s približno 440 trupli, je za Sky News povedal visoki policijski častnik.

Mass graves are being discovered in Izyum after liberation from the russcists. The current largest burial sights has 440 unmarked graves.@ZelenskyyUa : "The necessary procedural actions have already begun there. More information - clear, verified - should be available tomorrow." pic.twitter.com/IipipvFJpb

— Defense of Ukraine (@DefenceU) September 15, 2022

Sergej Bolvinov, glavni policijski preiskovalec za regijo Harkov, je dejal, da bodo vsa trupla izkopali in odpeljali na forenzični pregled. Povedal je, da so trupla posamično zakopali na improviziranem mestu.

"Lahko rečem, da gre za enega največjih pokopov v osvobojenem mestu. Na enem mestu je bilo pokopanih okoli 440 trupel," je dejal Bolvinov.

Na vprašanje, ali lahko pove, kako so žrtve umrle, je odgovoril: "Vemo, da so bili nekateri ustreljeni, nekateri so bili ubiti v topniškem strelu, nekateri so bili ubiti v letalskih napadih. Veliko trupel še ni identificiranih, zato bodo vzroke smrti ugotovili med preiskavo," je zaključil.

6.20 ZDA napovedale nov paket orožja za Ukrajino v vrednosti 600 milijonov dolarjev

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal nov paket orožja v vrednosti 600 milijonov dolarjev za pomoč ukrajinski vojski v boju proti Rusiji, piše v memorandumu Bele hiše, ki je bil v četrtek poslan State Departmentu.

V memorandumu ni navedeno, kako bo denar porabljen, vendar je več virov povedalo, da naj bi paket vseboval strelivo, vključno z več raketnimi sistemi visoke mobilnosti (HIMARS). V paketu bo tudi strelivo za havbice (topniško orožje). V memorandumu je med drugim omenjeno, da bo denar porabljen za vojaško izobraževanje in usposabljanje.

Washington je vladi v Kijevu od začetka ruske invazije poslal vojaško pomoč v vrednosti približno 15,1 milijarde dolarjev.

6.17 Scholz: Ukrajini bomo pomagali, dokler bo treba

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek na slovesnosti, na kateri je ukrajinski boksar Vladimir Kličko prejel medijsko priznanje v imenu ukrajinskega ljudstva, obljubil, da bo Nemčija pomagala Ukrajini, "dokler bo treba".

"Pomagamo z vojaško opremo, strelivom, urjenjem ukrajinskih vojakov. Njihov boj je tudi naš boj," je dejal Scholz v Potsdamu, kjer je Kličko v imenu ukrajinskega ljudstva prevzel medijsko nagrado M100.

Oklepna vozila bodo Kijevu dostavljena "zelo hitro", vendar ne zdaj, je v četrtek dejala obrambna ministrica Christine Lambrecht, poroča AFP.

Novice Rusi užaljeni: "To je bogokletno"

Novice "Zavezniki Kremlja, tudi vojaški poveljniki, z družinami bežijo s Krima"

Novice Dobran Božič: Za Putina je stanje, da bi izgubil vojno, nesprejemljivo