Četrtek, 15. 9. 2022, 6.24
1 leto, 7 mesecev
Rusi užaljeni: "To je bogokletno"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
83
203. dan vojne v Ukrajini. Moskva je danes kritizirala odločitev Londona, da Rusije ne povabi na pogreb kraljice Elizabete II. Predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je odločitev označila za globoko nemoralno in dodala, da gre za bogokletno dejanje ob spominu na Elizabeto II.
21.02 Moskva: Ne povabiti Rusije na kraljičin pogreb je bogokletno
20.20 IAEA Rusijo poziva k umiku iz jedrske elektrarne v Zaporožju
19.30 ZDA kritične do srečanja med Putinom in Xijem
15.41 Putin v pogovorih s Xijem pohvalil držo Kitajske glede Ukrajine
14.25 Rusko sodišče Novi Gazeti odvzelo licenco za spletno objavljanje
11.59 Nenadoma je umrl novinar, ki je bil blizu Putinu
11.13 Zelenski: Šole so spremenili v smetišča, cerkve pa v stranišča
11.09 Rusi uničili nebotičnik, pod ruševinami štirje ljudje?
10.55 V Kijev je prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
9.11 Poplave v ukrajinskem mestu Krivi Rog upadajo
7.41 Ta človek je nov obraz ruske invazije
6.34 Voda ogroža ukrajinsko mesto
6.30 Zelenski je po obisku bojišča imel nesrečo
6.26 Ukrajinci osvobodili še eno mesto v smeri Hersona?
21.02 Moskva: Ne povabiti Rusije na kraljičin pogreb je bogokletno
Moskva je danes kritizirala odločitev Londona, da Rusije ne povabi na pogreb kraljice Elizabete II. Predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je odločitev označila za globoko nemoralno in dodala, da gre za bogokletno dejanje ob spominu na Elizabeto II., poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ta britanski poskus izkoriščanja nacionalne tragedije, ki se je dotaknila src milijonov ljudi po vsem svetu, v geopolitične namene za obračun z našo državo ... Ocenjujemo kot globoko nemoralen," je v izjavi dejala Zaharova.
Diplomatski odnosi med Združenim kraljestvom in Rusijo so se po ruski invaziji na Ukrajino skoraj povsem sesuli, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je že pred tem dejal, da ta ne razmišlja o udeležbi na pogrebu.
Po informacijah britanske mreže BBC na pogreb poleg predstavnikov Rusije prav tako niso bili povabljeni predstavniki Belorusije in Mjanmara. Vabila niso prejeli niti predstavniki Sirije, Venezuele in Afganistana. Severna Koreja, Iran in Nikaragva pa so bili povabljeni, da v London pošljejo le veleposlanike, ne pa tudi voditeljev držav.
20.20 IAEA Rusijo poziva k umiku iz jedrske elektrarne v Zaporožju
Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je pozval Rusijo, naj se odpove ukrajinski jedrski elektrarni v Zaporožju. Ruska vojska in ruska državna jedrska korporacija Rosatom morata prekiniti vse dejavnosti v jedrski elektrarni in nadzor vrniti ukrajinskim oblastem, je zahteval organ odločanja IAEA na Dunaju.
Vojaška zasedba elektrarne "znatno [povečuje] tveganje jedrske nesreče ali incidenta, ki ogroža prebivalstvo Ukrajine, sosednje države in mednarodno skupnost", je zapisano v resoluciji sveta guvernerjev, ki je bila danes sprejeta na Dunaju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Okolica največje jedrske elektrarne v Evropi je bila v zadnjih tednih večkrat prizorišče obstreljevanja. Moskva in Kijev se za napade medsebojno obtožujeta.
Po okvarah zunanjega napajanja, ki se uporablja za hlajenje jeder reaktorjev, je bila elektrarna konec tedna popolnoma ustavljena. Medtem so bili obnovljeni električni vodi, ki zagotavljajo hlajenje tudi ob zaustavitvi elektrarne.
Območje prekinitve ognja okoli jedrske elektrarne, ki ga je predlagal prvi mož IAEA Rafael Grossi, je bilo v resoluciji poudarjeno, vendar ni bilo izrecno podprto.
Grossi je v ponedeljek sam priznal, da so različna vprašanja glede zasnove takšnega območja še vedno nerešena. Po navedbah diplomatov je za resolucijo glasovalo 26 od 35 držav, zastopanih v svetu guvernerjev.
Rusija in Kitajska sta glasovali proti. Sedem držav se je glasovanja vzdržalo.
19.30 ZDA kritične do srečanja med Putinom in Xijem
Predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je kritiziral današnje srečanje kitajskega predsednika Xija Jinpinga z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in dejal, da zdaj ni čas za normalne odnose z Rusijo. Putin je v Uzbekistanu sicer pohvalil držo Kitajske, kar zadeva rusko vojno v Ukrajini.
"Ves svet bi moral biti enoten proti temu, kar počne gospod Putin. Kitajska je pred izbiro," je dejal Kirby, ki pa ni pozabil dodati, da Kitajska neposredno ne podpira ruskega napada na Ukrajino, četudi se ni pridružila sankcijam proti Moskvi.
Kirby je menil, da je pri srečanju šlo predvsem za dobrikanje Putina Kitajcem, ker je v Ukrajini pod velikim pritiskom zaradi nedavnih vojaških porazov.
Putin in Xi sta se danes sestala v uzbekistanskem Samarkandu ob robu vrha voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). To je bilo njuno prvo srečanje od začetka vojne v Ukrajini. Predstavila sta enotno fronto proti ZDA, pri čemer je Putin obljubil Xiju polno podporo v zvezi s tajvanskim vprašanjem.
Kitajska ohranja nevtralno držo glede ruske invazije v Ukrajini. Omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in ponujanje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.
Trgovina med državama se je v preteklem času povečala, deloma tudi zato, ker kitajski izdelki zapolnjujejo tržne vrzeli v Rusiji, ki so nastale zaradi sankcij, Kitajska pa iz sosednje države kupuje bistveno več energije.
15.41 Putin v pogovorih s Xijem pohvalil držo Kitajske glede Ukrajine
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Uzbekistanu obsodil poskuse ustvarjanja "enopolarnega sveta" in pohvalil uravnoteženo držo Kitajske glede Ukrajine. Ob tem se je zavezal k polni podpori Kitajske v zvezi s tajvanskim vprašanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na prvih osebnih pogovorih po začetku konflikta v Ukrajini je Putin jasno izrekel kritiko na račun Združenih držav Amerike. "Poskusi ustvarjanja enopolarnega sveta so v zadnjem času dobili povsem grdo obliko in so popolnoma nesprejemljivi," je dejal ruski predsednik.
Xi je Putinu zagotovil, da si je Kitajska z Rusijo pripravljena prizadevati, da bi prevzeli vlogo velikih sil in odigrali vodilno vlogo pri vnašanju stabilnosti in pozitivne energije v svet, ki ga pretresa socialni nemir.
"Zelo cenimo uravnoteženo držo naših kitajskih prijateljev v zvezi z ukrajinsko krizo," je Putin dejal Xiju. Dodal je, da Rusija razume pomisleke Kitajske, ne da bi pri tem navedel, katera vprašanja je Kitajska morda izpostavila v zvezi z Ukrajino.
Putin je dodal, da se Rusija drži načela enotne Kitajske in obsoja provokacije ZDA in "njihovih satelitov" v Tajvanski ožini. Pozval je k globalni krepitvi SCO in izrazil prepričanje, da bo današnje srečanje pripomoglo h krepitvi rusko-kitajskega partnerstva.
Voditelja sta se v spremstvu delegacij sestala ob robu vrha voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v uzbekistanskem mestu Samarkand.
Putin in Xi sta se nazadnje srečala v začetku februarja v Pekingu na otvoritvi zimskih olimpijskih iger. Od takrat sta ohranjala stike prek telefonskih pogovorov.
Kitajska ohranja nevtralno držo glede ruske invazije v Ukrajini. Omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.
Trgovina med državama se je v preteklem času povečala, deloma tudi zato, ker kitajski izdelki zapolnjujejo tržne vrzeli v Rusiji, ki so nastale zaradi sankcij, Kitajska pa iz sosednje države kupuje bistveno več energije.
14.25 Rusko sodišče Novi Gazeti odvzelo licenco za spletno objavljanje
Rusko vrhovno sodišče je danes razveljavilo dovoljenje za spletno objavljanje neodvisnega časnika Nova Gazeta, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz tega vodilnega ruskega opozicijskega medija. Današnja odločitev je sledila sodbam, s katerimi je sodišče na začetku tega meseca časniku odvzelo dovoljenje za tiskano izdajo.
"Vrhovno sodišče Ruske federacije je odredilo ustavitev dejavnosti spletne strani Nove Gazete," je v izjavi na družbenih omrežjih zapisalo uredništvo ruskega opozicijskega medija. Dodali so, da se bodo na odločitev pritožili.
Pojasnili so, da je bila odločitev sprejeta na podlagi zahtev ruskega državnega nadzornega organa za medije Roskomnadzor, ki je zapisal, da so pri Novi Gazeti kršili sporni državni zakon o "tujih agentih".
Časnik, katerega urednik Dmitrij Muratov je lani prejel Nobelovo nagrado za mir, se je v zadnjih mesecih približal popolni prepovedi objavljanja. Omejitve so bile uvedene kmalu po smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, ki je pomagal pri ustanovitvi Nove Gazete v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Časnik je konec marca že prekinil izdajanje do konca vojaškega posredovanja Moskve v Ukrajini, potem ko so bile v državi uvedene številne medijske omejitve za poročanje o konfliktu. Večina njegovih novinarjev in urednikov je zapustila državo.
Vsi glavni neodvisni mediji, vključno z radijsko postajo Odmev Moskve in televizijskim kanalom Dožd, so bili v Rusiji ukinjeni oziroma so prekinili svoje delovanje v državi. Ta mesec je sodišče v Moskvi za 22 let zaprlo uglednega nekdanjega novinarja Ivana Safronova zaradi izdaje državnih skrivnosti.
11.59 Nenadoma je umrl novinar, ki je bil blizu Putinu
Novinar Vladimir Nikolajevič Sungorkin, zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je umrl na službenem potovanju v vasi Roščino.
Bil je glavni urednik ruskega državnega časopisa Komsomolska pravda. Časopis poroča, da je šlo za nenadno smrt.
"Zgodilo se je popolnoma nenadoma, nič od tega ni bilo pričakovano. Bili smo v vasi Roščino. Odpravljali smo se proti Habarovsku. Vse je bilo v redu," je zapisal njegov kolega Leonid Zaharov.
Just FYI ❗
— LX #NAFO (@LXSummer1) September 14, 2022
Vladimir Sungorkin, editor-in-chief and general director of Komsomolskaya Pravda, has died. It is reported by TASS. pic.twitter.com/JWbTjCeH6b
Po besedah Zaharova je Sungorkin omedlel nekaj minut po tem, ko je skupini predlagal, naj najdejo prijetno mesto za kosilo.
"Čez tri minute se je začel dušiti. Odnesli smo ga na svež zrak. Zdravnik, ki je opravil prvi pregled, je rekel, da ga je verjetno zadela možganska kap," je še povedal.
Putin je včeraj ob smrti novinarja izrazil sožalje svojcem in poudaril njegovo predanost svojemu poklicu. "Smrt Vladimirja Nikolajeviča Sungorkina je velika izguba za domače novinarstvo, za vse nas. Bil je patriot, izjemna, ustvarjalno nadarjena oseba," je dejal Putin.
11.13 Zelenski: Šole so spremenili v smetišča, cerkve pa v stranišča
Prvi mož Ukrajine Volodimir Zelenski je po obisku vojaških enot v Izjumu, kjer je imel prometno nesrečo, nagovoril javnost.
"Ruska vojska je v regiji Harkov že več kot pet mesecev in v tem času okupatorji niso niti poskušali narediti kaj za ljudi. Samo rušili in plenili so. Za seboj so pustili porušene vasi, v nekaterih ni niti ene nepoškodovane hiše. Okupatorji so šole spremenili v smetišča, cerkve pa v stranišča," je dejal Zelenski.
Povedal je tudi, da Rusi z raketami merijo na objekte, ki nimajo vojaške vrednosti. "Pravzaprav merijo na sto tisoče civilistov. To je še en razlog, da bo Rusija izgubila," je poudaril Zelenski.
11.09 Rusi uničili nebotičnik, pod ruševinami štirje ljudje?
Pavlo Kirilenko, ukrajinski guverner Donecka, je na Telegramu sporočil, da so Rusi okoli polnoči uničili nebotičnik v Bahmutu. Po prvih informacijah bi lahko bili pod ruševinami štirje ljudje. Na kraju so reševalci.
V Torecku so Rusi merili na bolnišnico, en človek je bil ranjen, trije oddelki pa poškodovani. V Mirnogradu so civilisti naleteli na mino, pri čemer je bil en človek poškodovan.
"Vsak zločin Rusov je skrbno dokumentiran. Za vse bodo odgovarjali," je zapisal Kirilenko.
Njegove trditve niso bile neodvisno preverjene.
10.55 V Kijev je prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
V Kijev je prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na Twitterju je zapisala, da se bo srečala s predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom.
Von der Leynova je včeraj v nagovoru pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu vztrajala, da "Putinu ne bo uspelo, Evropa bo zmagala". Dodala je, da bo EU ostala pri sankcijah proti Rusiji. "Sankcije ostajajo," je dejala. "To je čas, da pokažemo odločnost, ne pa da popustimo."
🇺🇦 In Kyiv, for my 3rd visit since the start of Russia’s war.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 15, 2022
So much has changed.
Ukraine is now a 🇪🇺 candidate.
I’ll discuss with @ZelenskyyUa and @Denys_Shmyhal how to continue getting our economies and people closer while Ukraine progresses towards accession. pic.twitter.com/zs9tMm0Mx1
9.11 Poplave v ukrajinskem mestu Krivi Rog upadajo
Po ruskem napadu z osmimi križarskimi raketami v sredo je bila poplavljena civilna vodna infrastruktura v mestu Krivi Rog.
Reuters poroča, da je Oleksandr Vilkul, vodja vojaške uprave Krivi Rog, dejal, da je bilo poplavljenih 112 domov, vendar dela za popravilo jezu na reki potekajo, "poplave pa upadajo".
7.41 Ta človek je nov obraz ruske invazije
Inštitut za proučevanje vojne je objavil novo analizo in zemljevid vojne v Ukrajini.
"Finančnik skupine Wagner Jevgenij Prigožin se je uveljavil kot obraz ruske 'posebne vojaške operacije' v Ukrajini. 14. septembra je imel Prigožin govor o novačenju," so zapisali na inštitutu.
NEW: #Wagner Group financier Yevgeny #Prigozhin is being established as the face of the #Russian “special military operation” in #Ukraine.
— ISW (@TheStudyofWar) September 15, 2022
Read the latest: https://t.co/T1TDscUNcR pic.twitter.com/FzkEPSwjub
6.34 Voda ogroža ukrajinsko mesto
Krivi Rog, mesto v južni Ukrajini, se po ruskem zračnem napadu spopada z naraščajočo gladino vode, je povedal svetovalec Zelenskega Anton Geraščenko.
Pravi, da je bilo na lokalno infrastrukturo izstreljenih osem križarskih raket. Na spletu je objavil tudi posnetek.
"Rakete so bile usmerjene proti hidravličnim napravam. To je povzročilo dvig vodostaja reke Ingulec," je tvitnil.
Namestnik vodje predsednikovega urada Kiril Timošenko je pred tem dejal, da v napadu ni bilo civilnih žrtev.
.@ZelenskyyUa: “The terrorist state continues to wage a war against civilians. The missile strikes on hydraulic structures to flood Kryvyi Rih. All they can do is to sow panic. Can it break us? Not at all. Will they face a fair response? Definitely yes.”
— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) September 14, 2022
🔗https://t.co/GNu7dKbglz pic.twitter.com/fY8JZTD0GC
6.30 Zelenski je po obisku bojišča imel nesrečo
Voznik avtomobila ukrajinskega voditelja je po obisku bojišča v Izjumu trčil v drugo vozilo. Predsednik ni bil huje poškodovan, je dejal njegov tiskovni predstavnik. Zelenski se je iz Izjuma, kjer je obiskal vojaške enote, vračal v Kijev.
V ukrajinski prestolnici je v predsedniško povorko trčilo osebno vozilo, je v objavi na Facebooku sporočil njegov tiskovni predstavnik Sergij Nikiforov.
Vozniku drugega vozila je zdravniška ekipa Zelenskega zagotovila prvo pomoč, odpeljali so ga z reševalnim vozilom, je povedal. Zdravniki so pregledali predsednika, ki se ni huje poškodoval, je zapisal Nikiforov. Kakšne poškodbe je dobil Zelenski, ni navedel.
Tiskovni predstavnik je dodal, da okoliščine nesreče preiskujejo.
6.26 Ukrajinci osvobodili še eno mesto v smeri Hersona?
Ukrajinske oblasti so sporočile, da so njihove sile osvobodile mesto Kiselivka. To je majhno mesto na jugu, na poti proti Hersonu.
"Ukrajinska vojska mora, preden napade Ruse v Hersonu, osvoboditi še vas Čornobajivka," poroča Kyiv Post.
⚡️ #Ukrainian official: The #Ukrainian Armed Forces liberated the Kyselivka village as part of #KhersonOffensive.
— KyivPost (@KyivPost) September 14, 2022
The 🇺🇦 army must now de-occupy Chornobaivka before attacking the #Russian army in #Kherson. pic.twitter.com/oCk8ktVANs
83