Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
22. 1. 2026,
16.45

Osveženo pred

3 tedne, 1 dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

Natisni članek

Natisni članek

Savinjsko obisk vlada Bojan Kumer Robert Golob Robert Golob

Četrtek, 22. 1. 2026, 16.45

3 tedne, 1 dan

Golob: Dosežena sta bila dva mejnika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

Vladna ekipa je v okviru regijskih obiskov danes obiskala del savinjske regije. Po koncu vladnega obiska je pred medije stopil premier Robert Golob. Poudaril je, da sta bila dosežena dva mejnika – poleg zvišanja minimalne plače še ukrep, ki ga določa Šutarjev zakon. Finančna uprava (Furs) je namreč ta teden več kot 1.600 posameznikom zarubila socialno pomoč. "Smo socialna država, a rekli bomo ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive," je dejal Golob.

Premier Robert Golob je obiskal Dom starejših Šmarje pri Jelšah in se, kot je sam povedal, na lastne oči prepričal, da je dolgotrajna oskrba prinesla pričakovane rezultate za ljudi v domovih za starejše. "Bil sem zelo zadovoljen, ko sem videl njihovo srečo in zadovoljstvo. Še posebej zadovoljstvo tistih, ki so ponosno pokazali za 700 evrov nižjo položnico in končno razumejo, da se lahko zanesejo na državo kot skupnost, da bo poskrbela zanje, ko si ne morejo več pomagati," je v uvodu poudaril premier Golob.

Golob: Smo socialna država, a izkoriščevalcem bomo rekli ne

Po besedah Goloba sta bila danes dosežena dva mejnika. Prvi je, da je po določilu Šutarjevega zakona Furs ta teden več kot 1.600 prestopnikom zarubil socialno pomoč. "To je velik mejnik, ki ga ne smemo podcenjevati. Smo socialna država, želimo graditi skupnost, pomagali bomo tistim, ki pomoč potrebujejo. Vendar bomo rekli ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive. Nihče ni več nedotakljiv. To je sporočilo, ki ga ta vlada daje vsem, ki so se do zdaj obnašali neprimerno, izkoriščali našo dobroto in ustvarjali nemir v državi. Zdaj je čas, da začnejo živeti enako kot vsi Slovenci. Odgovorno in urejeno," je bil jasen Golob.

Cilj za leto 2026

Drugi mejnik je po njegovih besedah zvišanje minimalne plače. Ta se bo letos zvišala za 15,97 odstotka na 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. "Prvič imamo plačo, ki bo presegla prag tveganja revščine," je poudaril Golob. 

"Vedno se da narediti še več, a jaz ne bi tekmoval v nabiranju političnih točk. Raje bi bil ponosen na to, da smo prvič presegli magično številko tisoč evrov in bi od tu naprej gradil sistem, kako ta znesek v prihodnjih letih usklajevati po zakonskem avtomatizmu, da plača nikoli več ne bo pod pragom tveganja revščine. To je skupen cilj, ki smo si ga zadali za naslednji mandat," je povedal Golob. 

Več o zvišanju minimalne plače lahko preberete v spodnjem članku. 

denar evri denarnica
Novice Zdaj je uradno: minimalna plača bo znašala tisoč evrov

Premier tudi na gradbišču 

Golob si je skupaj z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom ter državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem ogledal potek protipoplavnega urejanja Savinje na območju Polul pri Celju. Obnovo infrastrukture si je minister ogledal še v Vojniku in Šentjurju.

"Za protipoplavne ureditve v porečju Savinje s pritoki je do leta 2028 zagotovljene skoraj pol milijarde evrov," je ob vladnem obisku v savinjski regiji povedal minister Novak. "Poplavna varnost je že zdaj bistveno večja," je, kot so sporočili iz ministrstva, dodal.

Na območju Polul je projekt v vrednosti 15,5 milijona evrov največji od petih investicij, ki so v teku v občini Celje za povečanje poplavne varnosti. Dela na območju Polul bodo po načrtih končana do junija. V okviru projekta na Polulah se gradi nov most v dolžini 110 metrov. Most bo brez podpor v rečni strugi, kar je v skladu z načeli povečanja odpornosti in prilagajanja na podnebne spremembe. "Gre za standard pretočnosti in odpornosti, ki ga moramo zagotavljati pri vseh ureditvah," je poudaril Novak.

Urejanje Savinje na območju Polul obsega tudi širitev struge, na desnem bregu Savinje bo na novo urejen izlivni del Polulskega Potoka, lokalna cesta se bo prestavila bliže železnici. Minister je še spomnil, da gre tudi pri sami izvedbi projekta za primer izjemno dobre prakse, saj skupaj tesno sodelujejo občina in državne institucije.

Vseh pet projektov iz načrta za okrevanje in odpornost za poplavno varnost Celja je skupno vrednih 24 milijonov evrov. Izvaja pa se tudi en kohezijski projekt v vrednosti 27 milijonov evrov za ureditev Savinje na odseku Ločica-Letuš, skupaj torej gre za več kot 50 milijonov evrov evropskih projektov za izboljšanje poplavne varnosti v Celju in okolici.

Minister je še dodal, da so se s celjsko občino dogovorili, da se bo poleg ukrepo v izvajanju skupaj pripravilo nadaljnje ukrepe, tudi v Celju.

V Vojniku in Šentjurju si je minister ogledal potek obnove občinske infrastrukture, ki jo financira država prek programov odprave posledic naravnih nesreč. Občine savinjske regije so v ta namen prejele 88 milijonov evrov. S tem denarjem med drugim obnavljajo lokalne ceste in mostove ter sanirajo plazove.

Občina Vojnik je v okviru predhodnih in rednih programov prejela skoraj 5,8 milijona evrov. Minister si je skupaj s predstavniki direkcije ogledal ureditev Hudinje, ki temelji na sonaravnih ureditvah. Vršilka dolžnosti direktorice direkcije Lidija Kegljevič Zagorc je dodala, da je pomembno kontinuirano vzdrževanje vodotokov. "Zato smo na direkciji začeli pripravo šestletnih načrtov vzdrževanja in ti načrti bo potem tudi podlaga za vložena sredstva," je povedala. V občini Šentjur si je minister ogledal obnovljen Novakov jez, ki ima pomembno vlogo pri urejanju vodnega režima na tem območju. Jez je ključnega pomena za stabilizacijo nivelete gorvodno od jezu ter za zagotavljanje ustrezne ravni talne vode, kar je neposredno povezano s stabilnostjo temeljenja železniške proge Grobelno-Celje, so navedli na ministrstvu.

Skupaj z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom je Golob obiskal tudi vrtčevsko enoto Sonce v Celju, kjer poteka sanacija onesnažene zemljine s težkimi kovinami, s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem pa sta obiskala Rokometni klub Celje Pivovarna Laško.

Začenja se gradnja javnih najemnih stanovanj v Ločah

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je udeležil položitve temeljnega kamna za gradnjo javnih najemnih stanovanj v Ločah pri Slovenskih Konjicah, obiskal pa bo tudi vstopno točko za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Celje, Dom starejših ob Savinji in območje na Novem trgu v Celju, kjer gradijo nova stanovanja.

Minister Han obiskal Inkubator Savinjske regije

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob današnjem vladnem obisku dela savinjske regije obiskal Inkubator Savinjske regije. V pogovoru s člani tamkajšnje podjetniške skupnosti je izpostavil pomen sodelovanja med državnimi institucijami in lokalnim okoljem ter vlogo podpornih struktur pri razvoju inovativnosti in podjetništva.

Srečanje ministra Hana z ekipo podjetniškega inkubatorja in več kot 35 člani podjetniške skupnosti je potekalo v neformalnem in sproščenem vzdušju, kar je omogočilo odprt in konstruktiven dialog, so po obisku sporočili iz inkubatorja. Kot so izpostavili, je bil pogovor namenjen splošnim razvojnim vprašanjem s področja gospodarstva in aktualnih razpisov ter vlogi podpornega okolja pri spodbujanju podjetništva in inovacij v regiji. Opozorili so tudi na nujnost odprtega dialoga med vsemi deležniki.

Inkubator je predstavil tudi svoje delovanje ter izkušnje pri sodelovanju z inovativnimi podjetniki in razvoju podpornega podjetniškega okolja v regiji. "Ob tem je bil odprt prostor za neposredno razpravo med predstavniki podjetniške skupnosti inkubatorja in ministrom. Pogovor je bil usmerjen tudi v izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj podpornega okolja," so povzeli vsebino pogovorov.

Po njihovi oceni je obisk potrdil tudi velik pomen povezovanja med državnimi institucijami, lokalnimi razvojnimi organizacijami in podjetniško skupnostjo pri krepitvi gospodarskega razvoja v savinjski regiji in širše.

Fajon v podporo mednarodni dejavnosti

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v okviru vladnega obiska v Savinjski regiji srečala s predstavniki Regionalne gospodarske zbornice Celje ter vodstvi podjetij Celjske mesnine, Cetis in LXNAV, da bi poglobila razpravo o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in znanosti, predvsem iz Savinjske regije.

"Povezovanje gospodarstva, znanosti in kulture Celju omogoča, da postaja globalno prepoznavno kot regija inovacij in ustvarjalnosti. Takšna srečanja, kot je današnje, so ključna za izmenjavo izkušenj, identifikacijo izzivov in novih priložnosti za mednarodno sodelovanje in rast," je poudarila ministrica. Kot je dodala, je bil namen srečanja neposredna podpora podjetjem pri njihovih mednarodnih načrtih, predstavitev programov za financiranje in povezovanje s tujimi partnerji ter spodbujanje gospodarske in znanstvene diplomacije kot strateškega orodja za uspeh slovenskih podjetij v svetu.

Fajon je predstavila podporo ministrstva za zunanje in evropske zadeve pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in znanosti prek mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev, ob podpori znanstvenega in gospodarskega sklada, ki v tujini omogočata promocijo slovenskih inovacij posebno preko sodelovanja s SRIP-i, univerzami in raziskovalnimi institucijami, da podjetja in raziskovalci lažje vzpostavljajo mednarodna partnerstva. | Foto: STA Fajon je predstavila podporo ministrstva za zunanje in evropske zadeve pri internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in znanosti prek mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev, ob podpori znanstvenega in gospodarskega sklada, ki v tujini omogočata promocijo slovenskih inovacij posebno preko sodelovanja s SRIP-i, univerzami in raziskovalnimi institucijami, da podjetja in raziskovalci lažje vzpostavljajo mednarodna partnerstva. Foto: STA

Jevšek v Celju na srečanju z župani ter predstavniki gospodarstva

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je v okviru regijskega obiska vlade v drugem delu Savinjske regije, ki je obsegal območje Celjskega in Kozjanskega, obiskal projekt revitalizacije Resnikove hiše v Kozjem ter Inkubator Aurea v Gorici pri Slivnici. 

Projekt revitalizacije Resnikove hiše v Kozjem je usmerjen v ohranjanje pomembne kulturne dediščine ter vzpostavitev sodobne infrastrukture za družbene, podjetniške in turistične dejavnosti. Prenovljena Resnikova hiša bo postala stičišče družbenega, gospodarskega in kulturnega dogajanja ter pomembno prispevala k trajnostnemu razvoju občine Kozje in večji privlačnosti kraja za prebivalce in obiskovalce. Projekt je bil izbran na Javnem razpisu Revitalizacija objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025 Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in je bil sofinanciran v višini nekaj manj kot enega milijona evrov.

Z ureditvijo Inkubatorja Aurea je Občina Šentjur pridobila nove prostorske zmogljivosti za podporo razvoju in rasti malih ter srednjih podjetij. Inkubator bo omogočal krepitev podjetniške skupnosti, povezovanje v verige vrednosti ter ustvarjanje novih delovnih mest, pomembnih tako na regionalni kot tudi na državni ravni. Projekt je bil izbran v okviru Dogovora za razvoj regij v obdobju 2014–2020 in je bil sofinanciran v višini dobrega milijona evrov.

Na srečanju z župani in predstavniki gospodarstva v Celju je minister Jevšek predstavil podatke o sofinanciranju projektov iz kohezijskih in Interreg sredstev ter o vlaganjih sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v okviru popoplavne obnove. Spomnil je tudi na projekte, izvedene v okviru Dogovorov za razvoj regij. Poudaril je pomen usklajenega sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom za uravnotežen regionalni razvoj.  | Foto: STA Na srečanju z župani in predstavniki gospodarstva v Celju je minister Jevšek predstavil podatke o sofinanciranju projektov iz kohezijskih in Interreg sredstev ter o vlaganjih sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v okviru popoplavne obnove. Spomnil je tudi na projekte, izvedene v okviru Dogovorov za razvoj regij. Poudaril je pomen usklajenega sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom za uravnotežen regionalni razvoj. Foto: STA

Minister je udeležencem na kratko predstavil tudi Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050, ki so jo v sredo predstavili v Mariboru. "Zavedamo se, da se razvojne regije med seboj razlikujejo. Vsaka od dvanajstih razvojnih regij ima svoje posebnosti, prednosti, slabosti in izzive. S spremembami zakona o skladnem regionalnem razvoju in novo strategijo do leta 2050 vzpostavljamo policentrični razvojni model, katerega cilj je visoka kakovost življenja v vseh regijah ter dolgoročno vzdržna gospodarska rast Slovenije", je poudaril minister. 

zdravstvo
Novice Vlada določila šest zdravstvenih regij
Nataša Pirc Musar
Novice Pirc Musar: Dolenc z zadostno podporo za guvernerja, nov kandidat za ustavnega sodnika Ciril Keršmanc
Ne spreglejte