Novi ukrepi za blažitev posledic višjih cen ogrevanja za gospodinjstva #video

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je skupaj z Eko skladom na novinarski konferenci predstavilo ključne novosti javnega poziva 126SUB-OB26, ki med drugim vključuje višje subvencije za toplotne črpalke, povečane spodbude za izolacijo stavb in zamenjavo oken ter ukrepe za blažitev posledic višjih cen ogrevanja za gospodinjstva. Ukrepi dolgoročno zmanjšujejo stroške energije in krepijo energetsko neodvisnost gospodinjstev.

Minister Bojan Kumer, ki opravlja tekoče posle, je v uvodu poudaril, da se zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znova spopadamo s kriznimi razmerami. "To jasno kaže, kako ranljivi smo zaradi odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Dogajanje na svetovnih energetskih trgih tako neposredno vpliva tudi na Slovenijo in slovenska gospodinjstva," je dejal.

Po zadnjih podatkih statističnega urada se v Sloveniji na kurilno olje še vedno ogreva okoli osem odstotkov gospodinjstev, na utekočinjen naftni plin (UNP) pa okoli dva odstotka gospodinjstev. "Takšno ogrevanje ni le drago, temveč tudi okoljsko zelo obremenjujoče in dolgoročno nevzdržno," je poudaril Kumer.

Z novim javnim pozivom občutno povečujejo nekatere subvencije za gospodinjstva. S tem po ministrovih navedbah nameravajo zmanjšati energetsko revščino in se boriti proti energetski draginji. Državljane želijo spodbuditi k opuščanju rabe naftnih derivatov, spodbuditi naložbe v lastne domove in dolgoročno zmanjšati ranljivost družbe ter povečati njeno odpornost.

Ob tem je Kumer poudaril, da najbolj ranljiva gospodinjstva še vedno lahko tudi po novem pod posebnimi pogoji pridobijo do stoodstotno subvencijo za naložbe v energetsko učinkovitost, vključno z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav. Vsi ukrepi gredo po njegovih besedah z roko v roki z elektrifikacijo ogrevanja skupaj z energetsko učinkovitostjo gospodinjstev.

Subvencije znašajo do 50 odstotkov vrednosti naložbe

Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin je opozorila, da zelo povečujejo spodbude za menjavo obstoječih ogrevalnih sistemov na fosilna goriva z vgradnjo toplotnih črpalk. Tu niso mišljene samo naprave na kurilno olje, temveč tudi druga fosilna goriva, kot so plin, drva, lesna biomasa ... V primeru odstranitve stare kurilne naprave subvencija za novo toplotno črpalko znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe oziroma do največ 4.500 evrov za toplotno črpalko zrak-voda ali do največ osem tisoč evrov za toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda.

Ogrevanje povprečne hiše s kurilnim oljem lahko danes presega dva tisoč evrov letno, medtem ko se po prehodu na toplotno črpalko stroški lahko znižajo približno za polovico. Ob višjih subvencijah se naložba v številnih primerih povrne že v od treh do petih letih, kar pomeni dolgoročno nižje stroške in večjo stabilnost za gospodinjstva.

Vendramin je poudarila, da je pred menjavo ogrevalnega sistema bolj smiselno izolirati ovoj stavbe in šele nato vgraditi toplotno črpalko. Obratni vrstni red lahko namreč povzroči višje stroške in slabše izkoristke. "Zato smo povišali tudi subvencije za izolacijo fasade, strehe, tal in zamenjavo oken. Spodbude so se s 30 odstotkov zvišale na 40 odstotkov," je dejala. To v praksi pomeni do največ 300 evrov za kvadratni meter lesenega okna oziroma 35 evrov za kvadratni meter izolacije fasade, strehe ali tal.

Kombinacija zamenjave ogrevanja in energetske prenove lahko porabo energije v stavbi zmanjša tudi za več kot 30 odstotkov, kar dodatno znižuje stroške gospodinjstev in zmanjšuje njihovo izpostavljenost nihanjem cen energentov.

Za naložbe izvedene od 1. marca dalje

Vse spodbude so namenjene naložbam, izvedenim od vključno 1. marca letos. Če je bila naložba izvedena prej, so še vedno na voljo tudi subvencije po prejšnjem pozivu. Za uveljavljanje subvencije je treba oddati elektronsko vlogo preko eUprave. Pri oddaji vloge lahko pomagajo energetski svetovalci mreže Ensvet ali pa se vlagatelji obrnejo na Eko sklad. Izjemoma je v dogovoru z Eko skladom vlogo mogoče oddati tudi v papirnati obliki.

Eko sklad nudi tudi ugodna posojila, in sicer za vse okoljske naložbe občanov po fiksni 0,8-odstotni obrestni meri, za pravne osebe in za občine pa po fiksni 0,5-odstotni obrestni meri.