Četrtek, 22. 1. 2026, 11.39
1 mesec, 2 tedna
Zdaj je uradno: minimalna plača bo znašala tisoč evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,45
Minimalna plača se bo letos zvišala za 15,97 odstotka na 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto, je po seji vlade v Podčetrtku v okviru obiska savinjske regije sporočil minister za delo Luka Mesec. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril. Z dvigom minimalne plače se bosta povečala tudi letni regres in božičnica.
Minister Luka Mesec je pojasnil, da bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril minister.
Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1.482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oz. božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.
Mesec ocenjuje, da bodo posledice pozitivne
Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel tisoč evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan.
Mesec je ob tem izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. "Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače," je povedal minister.
Eno osrednjih vprašanj pri dvigu minimalne plače je po besedah Luke Mesca plačna kompresija, ki se odpravlja. "Od leta 2019 naprej, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, ki smo ga takrat pripravili v Levici v sodelovanju z vlado Marjana Šarca, vidimo, da sta tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov oz. realno za okrog 15 odstotkov. Kompresija je začasna in se sčasoma odpravlja," je ponovil.
Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. "Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura," je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa.
Rebalansa proračuna ne bo
Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo te dni po Boštjančičevih besedah poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel.
"Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov," je dejal.
Kot je dodal, je sicer zakon o minimalni plači star približno 20 let in pravi, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. "Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati," je poudaril.
"Ne pogovarjamo se več o tem, kaj si kdo želi, kaj bi bilo prav za gospodarstvo ali ne. Zakon je tak, kot je, in glede to na to analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, približno med 950 in 1.100 evri," je dejal.
Najslabše plačani v javnem sektorju v sedmem plačnem razredu
Dvig minimalne plače bo imel posledice tudi v javnem sektorju. V plačnem sistemu, ki se je začel uveljavljati z začetkom lanskega leta, namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Določitev minimalne plače v višini 1482 evrov bruto tako posledično pomeni, da bodo najnižje uvrščeni javni uslužbenci po novem v sedmem plačnem razredu.
Prvih šest plačnih razredov na plačni lestvici bo namreč po novem pod tem zneskom. Prvi plačni razred, ki presega na novo odločen znesek minimalne plače, je sedmi plačni razred z osnovno plačo, določeno v višini 1497,22 evra bruto. Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo tako morali uvrstiti v sedmi plačni razred.
V ZSSS pričakujejo, da bodo sledili dvigi tudi ostalih plač
Mesec je minuli petek po posvetu s sindikati in delodajalci izpostavil, da si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. Ta je v Sloveniji pri 981 evrih.
"Mislim, da je to prava pot," pa je danes dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je dodal.
"Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice," je poudaril. Hkrati pa po njegovih besedah pričakujejo tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin.
Minimalna plača po njegovem ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec za najbolj enostavna dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, pomembno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so poudarili, da pozdravljajo vsak dvig minimalne plače, a 1000 evrov neto ne bo odpravilo tveganja revščine. "Predlagani znesek temelji na podatkih in modelih iz časa, ko so bile razmere povsem drugačne," so zapisali v sporočilu za javnost. Minimalna plača bi morala biti po njihovih besedah rezultat "strokovnih izračunov, realnih življenjskih stroškov in spoštovanja do dela, ne pa političnih kompromisov in metodologij, ki obstajajo samo na papirju". Minimalni življenjski stroški se morajo izračunavati vsako leto, na podlagi realnih cen, realnih potrošniških navad in realnih življenj ljudi, so pozvali.
"Dvigu minimalne plače pa mora slediti tudi sorazmeren dvig vseh ostalih plač. Plačni sistem mora ohranjati razmerja, pravičnost in motivacijo. Če se dvigne samo dno, sredina pa ostane na mestu, nastane nova krivica, ki jo občutijo kvalificirani delavci in tisti z dolgoletnimi izkušnjami," so dodali.
GZS: Vlada je za politične interese žrtvovala gospodarstvo
Zvišanje minimalne plače za 16 odstotkov je nevarna predvolilna poteza, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo, meni Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Podjetja se bodo morala prilagoditi, kar lahko med drugim pomeni izgubo delovnih mest, posledica bo tudi zvišanje inflacije in pritisk na javne finance, opozarjajo.
"Zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto po poti dodatne obremenitve podjetij, in ne po poti razbremenitve bruto plač, davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče," je v Ljubljani dejal glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček.
Ocenil je, da je takšen dvig ekonomsko škodljiv in bo povzročil velike težave slovenskemu gospodarstvu, predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za svoj obstoj. "Ta udarec bo za njih lahko tudi usoden, škodljiv pa bo tudi za poslovno stabilnejša podjetja, saj jim bo zrušil plačno strukturo, ki bo imela za posledice slabše odnose in nižjo produktivnost," je dejal.
Gospodarstvo se po njegovih besedah počuti izigrano in kot žrtev političnega kupčkanja. Za podjetja bo zvišanje pomenilo bistveno višje stroške pri poslovanju, zato se bodo morala iskati rešitve, pri mnogih bo to selitev dela proizvodnje ali celotne dejavnosti v tujino, je prepričan.
TZS: Dvig minimalne plače na 1.000 evrov pomeni višje cene blaga in storitev
Dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto bo po opozorilih Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) prinesel precej več negativnih kot pozitivnih posledic za trgovino in širše gospodarstvo. Neizbežno pomeni tudi višanje cen blaga in storitev, saj v podjetjih rezerv ni več, so zapisali. "Stroški dela bodo skokovito narasli, konkurenčnost podjetij se bo dodatno poslabšala, pritisk na cene in s tem na višjo inflacijo pa bo na koncu prizadel prav tista gospodinjstva, ki jim je ta ukrep po besedah ministra za delo Luke Mesca namenjen," so zapisali v trgovinski zbornici.
"Tolažba" ministra Mesca, da se strošek za delodajalca relativno poviša za manjši odstotek kot bruto plača, po navedbah zbornice ni povsem korekten, saj se bo strošek delodajalca že marca zopet povišal prek uskladitve minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki je določena v višini 60 odstotkov povprečne plače v letu 2025.
Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah opozarja, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. "To bo prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam," je izpostavila. Tudi ona je prepričana, da bi bila ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela, s katero bi minimalno plačo prav tako lahko zvišali na 1.000 evrov neto.
Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti bruto domačega proizvoda po opozorilih zbornice ustvarja dodaten inflacijski pritisk in tveganje inflacijske spirale. "Še posebej bo multiplikativni učinek dviga minimalne plače prisoten vzdolž celotne slovenske agroživilske verige, kar se bo odrazilo v končni fazi v maloprodajni ceni slovenskih izdelkov na trgovskih policah," so zapisali.
Ukrep po njihovi oceni nedvomno poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Povečal se bo odliv kupne moči v tujino, pospešena bo tudi selitev podjetij zunaj naše države, kar bo imelo negativne posledice za državni proračun. V delovno intenzivnih panogah se bo takšen dvig odrazil v zmanjšanju novih zaposlitev, novem likvidnostnem šoku in še hitrejši avtomatizaciji, kar bo nujni odziv na previsoke stroške," so prepričani.
