Torek, 8. 9. 2026, 4.00
1 mesec
Stevanović ni edini: izbrisana obsodba slovenskega rokometnega zvezdnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,03
Rokometna kariera Vlada Bojovića se je tako rekoč nepreklicno končala 5. decembra 1983, ko je rdečemu avtomobilu znamke Volvo, ki ga je vozil takrat 31-letni Bojović, prednost na Dečkovi cesti v Celju izsilil tovornjak, za volanom katerega je bil 28-letni Anton Kušar. Izbruhnil je pretep, v katerem je Kušar izgubil življenje.
V slovenski javnosti je precej prahu dvignilo razkritje do zdaj neznane obsodbe trenutnega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića zaradi goljufije, ki je postala pravnomočna leta 2011. Obsodba – tako kot dve drugi – je bila od takrat že izbrisana iz kazenske evidence, kar pomeni, da uradno velja za neobsojenega in lahko v skladu z veljavno zakonodajo zaseda tudi položaj predsednika DZ. Ob tem smo se spomnili na enega od bolj zanimivih slovenskih primerov, povezanih z (domnevno) izbrisanimi pravnomočnimi obsodbami. Gre za prejemnika dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa Vlada Bojovića, nekdanjega vrhunskega rokometaša, ki je bil leta 1984 obsojen na eno leto in dva meseca zapora, ker je sodeloval v pretepu v Celju, v katerem je umrl takrat 28-letni voznik tovornjaka Anton Kušar. Ali je bila pravnomočna obsodba Bojovića dejansko izbrisana iz kazenske evidence, z gotovostjo sicer ni mogoče potrditi.
Vilfanov zakon, ki pride prav tudi Vilfanu
Danes 74-letni Vlado Bojović je bil med prvimi prejemniki dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki ga je leta 2017 predlagal takratni poslanec (in nekdanji košarkar) Peter Vilfan. Zakon je bil sprejet z veliko podporo poslancev, v javnosti in medijih pa ga pogosto imenujejo kar Vilfanov zakon. Peter Vilfan je kasneje sicer tudi sam postal prejemnik dodatka k pokojnini.
Bojoviču so dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa priznali 28. decembra 2017, ker je leta 1982 kot član jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Dortmundu v Nemčiji osvojil srebrno medaljo, je razvidno v spletnih evidencah vlade (vir).
Vlado Bojović leta 2016 med pogovorom za YouTube kanal Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško.
Prejemnik enega od najvišjih dodatkov k pokojnini
Nekdanji vrhunski rokometaš – Bojovič velja za legendo celjskega rokometa, barve RK Celje je branil kar 13 sezon, za Slovan je igral dve sezoni in bil z njimi tudi jugoslovanski državni prvak in podprvak pokala državnih prvakov, bil pa je tudi nepogrešljiv član jugoslovanske državne reprezentance – je v letih 2024 in 2025 prejel enega najvišjih dodatkov k pokojnini med vsemi upravičenci.
ZPIZ je potrdil (vir), da je za leto 2024 prejel 22.249 evrov dodatka, v letu 2025 pa 23.297 evrov dodatka k pokojnini. V tem članku preverite, kateri nekdanji slovenski športniki prejemajo največje dodatke k pokojnini.
Predlagatelj zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, nekdanji košarkar in kasneje nekdanji poslanec Peter Vilfan, je bil leta 2015 zaradi povzročitve prometne nesreče, v kateri je zbil pešca, pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Sedem let pozneje, leta 2022, so tudi njemu priznali pravico do dodatka k pokojnini, in sicer zaradi osvojitve zlate medalje na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1978 v Manili na Filipinih in bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1982 v Caliu v Kolumbiji. Pomembna razlika med Vilfanom in Bojovićem je sicer, da je bil Vilfan obsojen na pogojno zaporno kazen, Bojović pa na zaporno kazen.
Usodni 5. december 1983
Rokometna kariera Vlada Bojovića se je tako rekoč nepreklicno končala 5. decembra 1983, ko je rdečemu avtomobilu znamke Volvo, ki ga je vozil takrat 31-letni Bojović, prednost na Dečkovi cesti v Celju izsilil tovornjak, za volanom katerega je bil 28-letni Anton Kušar.
Bojović je po navedbah časnika Gorenjski glas (arhiv) takrat obrnil svoj avtomobil, se zapodil za tovornjakom Kušarja in ga prisilil, da je ustavil.
Iz avtomobila sta ob Bojoviću izstopila Robert Samec in Drago Ferš, iz tovornjaka pa ob Kušarju še Rudolf Rožič. Izbruhnil je pretep, v katerem je usodne poškodbe doživel Anton Kušar.
Tožilstvo je v obtožnici Dragu Feršu kasneje očitalo, da je udaril Kušarja, ko je ta ležal na tleh, pa naj bi ga Robert Samec brcnil v glavo.
Tako je o smrti Antona Kušarja in sodnemu procesu proti trem obdolžencem, med katerimi je bil tudi Vlado Bojović, leta 1984 poročal časnik Gorenjski glas.
Robert Samec, Drago Ferš in Vlado Bojović so bili maja 1984 na sodišču v Kranju, natančneje v enoti Radovljica – sojenje je s celjskega sodišča na Gorenjsko prestavljeno zato, ker je obstajala bojazen, da bo sodišče v Celju morda pristransko, saj je Bojovič takrat na sodišču opravljal pripravništvo – obsojeni na zaporne kazni.
Najdaljšo je dobil Samec, in sicer štiri leta in šest mesecev zapora zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe. Ferš je bil za isto kaznivo dejanje obsojen na tri leta in šest mesecev zapora, Bojović pa na eno leto in dva meseca zapora zaradi sodelovanja v pretepu. Rožič, ki je bil prav tako udeleženec pretepa, je bil medtem oproščen vseh obtožb.
Sodišče Vladu Bojoviću tako ni pripisalo naklepnega sodelovanja pri povzročitvi hude poškodbe. Njegova odgovornost je bila povezana s tem, da je s svojim avtomobilom zaustavil tovornjak in s tem sprožil oziroma omogočil konflikt, nato pa je prišlo do pretepa.
Bojović je po obsodbi opravljal najrazličnejša dela: bil je pomočnik slikopleskar, tiskar, samostojni podjetnik, vodja gostinskega lokala v Celju, delal je tudi v verigi trgovin s športno opremo Intersport. Od leta 2004 je bil po zadnjih razpoložljivih podatkih nezaposlen. Ker je bil obsojen na zaporno kazen, je v vodo že v 80. letih prejšnjega stoletja padla tudi njegova kariera v sodstvu.
Kako je Bojović kljub 14-mesečni zaporni kazni lahko prejel dodatek k pokojnini?
Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ) v 3. členu izrecno navaja, da do pravice do dodatka niso upravičene osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora za naklepna kazniva dejanja, ki je daljša od šestih mesecev, pa jim obsodba še ni bila izbrisana.
Predsednik državnega zbora je bil v preteklosti obsojen za več kaznivih dejanj, a so bila, ker so se zgodila pred več kot poldrugim desetletjem, že izbrisana iz kazenske evidence, zato formalno velja za neobsojenega. Stevanović poročanja medijev o njegovih obsodbah ne komentira, po njegovih besedah so namreč "zaključene in izbrisane".
Bojović je bil za sodelovanje v pretepu, v katerem je umrl Anton Kušar, obsojen leta 1984, pravico do dodatka pa je dobil 28. decembra 2017. Vmes je torej minilo 33 let, kar pomeni, da bi bila kazen v skladu z veljavno slovensko zakonodajo – za kazen zapora od enega do treh let je po današnji ureditvi rok za zakonski izbris obsodbe iz kazenske evidence pet let po prestani kazni – že zdavnaj izbrisana.
Nekdanji rokometaš je bil sicer obsojen še v času Jugoslavije, kjer so bila pravila za izbris obsodbe iz kazenske evidence podobna. Bojović je sodišče za izbris kazni lahko zaprosil po petih letih od obsodbe. A pogoji za dodeljevanje tako imenovanega izjemnega priznanja in odmere starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, so bili bistveno drugačni. Medalja s športnih tekmovanj ni samodejno pomenila dodatka k pokojnini, temveč je o dodelitvi posebnega priznanja v vsakem primeru posebej odločala oblast.
Ministrstvo ne sme povedati, ali je bila obsodba Bojovića izbrisana iz kazenske evidence
Kot je pred leti za portal Spletni časopis pojasnilo ministrstvo za pravosodje (vir), na ministrstvu ne morejo posredovati podatkov o tem, ali je bila obsodba Vlada Bojovića izbrisana iz kazenske evidence, saj gre za varovane podatke, do katerih javnost (načeloma) nima dostopa. Z ministrstva za izobraževanje so medtem sporočili, da glede na potrdilo ministrstva za pravosodje izhaja, da Vlado Bojović ni obsojen za kazniva dejanja, ki jih kot pogoje za neizpolnjevanje kriterijev za prejetje dodatka k pokojnini določa Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Najverjetnejša razlaga je torej, da je bil Bojović leta 2017, ko so mu priznali dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, pravno obravnavan kot neobsojen, ker je bila njegova stara obsodba izbrisana.
