Robert Golob
Volitve 2026
Petek, 17. 4. 2026, 17.44
3 tedne, 5 dni
Anže Logar je sporočil, da je pogajanj konec. Svoboda odgovarja: Bili smo priča jasni politični prevari.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Anže Logar, predsednik Demokratov
Predsednik Demokratov Anže Logar je sporočil, da v stranki končujejo pogajanja s stranko Gibanje Svoboda in njenim predsednikom Robertom Golobom. Stranki med drugim očitajo, da so z načrtovanimi pogovori s člani in poslanci Demokratov te poskušali "prisiliti v koalicijski sporazum". To je korak predaleč, sporoča Logar. Ob umiku stranke Demokrati Anžeta Logarja s koalicijskih pogajanj s Svobodo se je na omrežju X odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: "Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica." S tem je predsednika Svobode Roberta Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu leta 2011 kljub zmagi ni uspelo sestaviti vlade. Na umik stranke Demokrati so se odzvali tudi v Gibanju Svoboda, kjer so zapisali, da se Anže Logar ni pogajal s Svobodo, ampak z Janezom Janšo, ter dodali, da so bili volivke in volivci priča jasni politični prevari. Sprašujejo se, kako lahko govorimo o koncu pogajanj, če zanje nikoli ni bilo volje. Posredovali so izhodišča za pogajanja, v katerih so sledili ključnim točkam programa Demokratov.
"Demokrati dokončno končujemo pogajanja z Robertom Golobom. Delovanje stranke Svoboda v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Člane in poslance stranke Demokrati se skuša prisiliti v koalicijski sporazum. To je korak predaleč, nesprejemljivo in tako se s potencialnimi koalicijskimi partnerji ne ravna," je na svojem profilu na Facebooku sporočil predsednik Demokratov Anže Logar.
Svoboda čakala zlasti na odziv Logarjevih Demokratov
Relativna zmagovalka volitev Svoboda, ki je po volilni nedelji začela pogovore o oblikovanju nove koalicije, je namreč ob neuspešnih premikih dosedanjih pogovorov v četrtek po zasedanju izvršnega odbora stranke sporočila, da so vodstvo pooblastili za nadaljevanje vsebinskih pogajanj o sestavi koalicije.
Pri tem so zlasti čakali na odziv Logarjevih Demokratov. Ti so svojo odločitev sporočili danes, pri čemer so se obregnili zlasti ob informacije, da se je Svoboda odločila, da bi se o vstopu v koalicijo pogovarjali ne le z Logarjem, pač pa tudi s poslanci in drugimi člani stranke.
Gibanje Svoboda: Anže Logar se ni pogajal s Svobodo, ampak z Janezom Janšo
V sporočilu za javnost so v Gibanju Svoboda zapisali, da so bile volivke in volivci priča jasni politični prevari. "Kako lahko govorimo o koncu pogajanj, če na drugi strani nikoli ni bilo iskrene volje?" so se med drugim vprašali v stranki, ki je na parlamentarnih volitvah dobila največ glasov.
"Volilni rezultat smo razumeli tako, da naj Svoboda sestavlja tudi naslednjo vlado, ampak naj se poveže tudi onkraj leve sredine. To smo spoštovali in povabili vse, razen stranke SDS, kar smo jasno poudarjali tudi med kampanjo. Vsebinskih pogajanj ni nikoli zares bilo. Nekateri se niso niti odzvali. Anžetu Logarju smo pošiljali vabila in predloge, a odziva ni bilo. Kljub temu so v javnosti ustvarjali vtis, da pogajanja potekajo. To preprosto ne drži," so bili do stranke Demokrati in Anžeta Logarja ostri v Svobodi.
"To ni politika povezovanja, temveč politika prevare in dveh obrazov"
Dodali so: "V javnosti so polemizirali, v praksi pa gradili to, kar so volivcem obljubili, da ne bodo storili, in sicer četrto Janševo vlado pod krinko razvojnega trojčka. To ni politika povezovanja, o kateri je govoril Anže Logar, temveč politika prevare in dveh obrazov," so zapisali in dodali, da v Svobodi delujejo iskreno in transparentno. "Zato danes javnosti posredujemo dokumente, ki smo jih poslali stranki Anžeta Logarja. Naj si vsak sam ustvari mnenje, kdo je govoril resnico, kdo je zavajal in kdo je ves čas igral dvojno igro," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Ob koncu so dodali, da si državljani in državljanke zaslužimo politiko, kjer šteje dana beseda o tem, s kom bomo in s kom ne bomo sodelovali po volitvah.
Javnosti so ob izjavi posredovali tudi dokumente, ki so jih poslali Demokratom. V spremnem pismu Logarju in vodji poslancev Demokratov Francu Križanu, ki sta ga podpisala Golob in vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, so na primer zapisali, da so prepričani, da prav na ključnih področjih, kot so boj proti korupciji, davčna razbremenitev dela in krepitev javnega zdravstva, obstaja dovolj skupnega, da lahko na tej osnovi gradijo korak naprej. To so tudi področja, ki so jih razdelali v izhodiščih in iz katerih izhaja, da je bila Svoboda pripravljena precej slediti programu Demokratov, med drugim z ustanovitvijo skupine za pregon organiziranega kriminala SKOK in postopno uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke.
Golob in vodja poslancev Svobode Borut Sajovic sta navedla, da so v Svobodi oblikovali pogajalske skupine na omenjenih treh področjih in pozvala Demokrate, naj sporočijo, kdo bo vodil njihovo. Sami so na čelo pogajalske skupine postavili podpredsednika stranke Klemna Boštjančiča.
Iz osemstranskih izhodišč za pogajanja o treh področjih, ki so jih Demokrati vseskozi izpostavljali za ključna, pa je razvidno, da je bila Svoboda pripravljena v določeni meri slediti programu Demokratov.
Na področju gospodarstva so jim tako naproti stopili s predlogom razbremenitev zlasti za srednji razred, ki med drugim predvideva razvojno kapico na socialne prispevke in zvišanje posebne dohodninske olajšave za mlade. Predlagali so tudi razvojne sheme za visokotehnološka podjetja ter paket davčnih spodbud oz. ugodnosti, med drugim na področju nagrad za poslovno uspešnost, vlaganj v razvoj in nove tehnologije, pa tudi za manjša podjetja.
Na področju boja proti korupciji je Svoboda ustregla želji Demokratov po ustanovitvi specializirane tožilske enote za pregon korupcije organiziranega kriminala (SKOK). V kabinetu predsednika vlade pa bi vzpostavili funkcijo državnega sekretarja za boj proti korupciji.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) bi preoblikovali v posebni policijski organ, ki bi bil specializiran za prikrite preiskovalne ukrepe in kompleksne finančne preiskave.
Reforme bi uvedli tudi na področju sodstva, v kateri bi med drugim korenito prenovili kazenski postopek. Vzpostavili bi specializiran kazenski oddelek za korupcijo in organizirani kriminal ter specializacijo sodnikov za kompleksne gospodarske in finančne zadeve.
Demokrati so na področju zdravstva pred volitvami izpostavljali administrativno razbremenitev zdravnikov, uvedbo digitalizacije in optimizacijo organizacije dela in urnike. Tudi Svoboda je v svojih izhodiščih zajela administrativno razbremenitev in digitalizacijo z enotnim centralnim sistemom naročanja. Na primarni ravni bi uvedli bolj fleksibilen delovni čas – z rotacijskimi urniki, dežurstvi in prilagoditvami za zdravnike z mladoletnimi otroki. Dodatno bi okrepili ambulante za osebe brez izbranega osebnega zdravnika, je poročala STA.
Zapisali so tudi, da njihov cilj ni omejevanje zdravnikov, temveč krepitev javnih zavodov. "Ker mnogi želijo delati več, jim bomo to omogočili na način, ki koristi tako pacientom kot javnemu zdravstvu. Zato bomo uvedli poseben model nagrajevanja, ki bo zdravstvenim timom omogočil, da popoldne operirajo in pregledujejo v svoji bolnišnici," so navedli v izhodiščih. Predlagali so tudi krepitev urgentne mreže in partnerstvo z domačo farmacevtsko industrijo.
Janša Golobov način sestavljanja koalicije primerjal z Jankovićevim iz leta 2011
Predsednik SDS Janez Janša je ob umiku stranke Demokrati Anžeta Logarja s koalicijskih pogajanj s Svobodo na omrežju X zapisal: "Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica." S tem je predsednika Svobode Roberta Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu leta 2011 kljub zmagi ni uspelo sestaviti vlade.
Janša je Golobovo sestavljanje koalicije primerjal z Jankovićevim. Tudi Jankovićeva tedanja stranka Pozitivna Slovenija je leta 2011 zmagala na volitvah, nato pa Jankoviću, ki je bil pretendent za mandatarja, ni uspelo sestaviti koalicije. To je nato sestavil prav Janša.
V SDS glede sestavljanja tokratne koalicije desnosredinskih strank ostajajo skrivnostni, čeprav v javnosti že krožijo informacije o mogočem razrezu ministrskih mest prihodnje desnosredinske vlade. SDS naj bi vodila osem resorjev, NSi, SLS in Fokus pet, Demokrati Anžeta Logarja pa tri.
