Iran: Hormuška ožina bo v času prekinitve ognja v celoti odprta

21.55 Iran znova grozi ZDA

Iran je znova zagrozil Združenim državam Amerike zaradi nadaljevanja blokade Hormuške ožine. Teheran je že pred tem izjavil, da bo blokado štel za kršitev premirja, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da bo ostala v veljavi, dokler ne bo dosežen končni dogovor.

Zdaj je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei za državne medije povedal, da se bo Iran odzval, če se bo blokada nadaljevala. "Če se bo druga stran odločila kršiti svoje obveznosti, kar očitno namerava storiti, in če se bo pomorska blokada nadaljevala, bo Islamska republika Iran sprejela potrebne ukrepe. O tem ni dvoma," je dejal Baghaei. Dodal je, da so Združene države Amerike predstavile nasprotujoča si stališča.

19.04 V Libanonu kljub premirju v izraelskem napadu umrla oseba

V izraelskem napadu na jugu Libanona je bil danes ubit en človek, čeprav v državi od polnoči po krajevnem času velja desetdnevna prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom, poročajo libanonski državni mediji.

Kot je poročala libanonska državna tiskovna agencija NNA, je bil v napadu izraelskega drona v mestu Kunin na jugu države ubit motorist. Libanonska vojska je Izrael že zgodaj zjutraj obtožila, da je z več dejanji agresije kršil dogovor o desetdnevni prekinitvi ognja.

Prekinitev ognja je v četrtek razglasil ameriški predsednik Donald Trump po pogovorih z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Namen premirja je najti rešitev za končanje vojne med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah. Med njunimi spopadi je od začetka marca v Libanonu umrlo skoraj 2.300 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih.

V skladu s pogoji premirja si Izrael pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane ali neposredne napade". Izrael je tudi napovedal, da bo ohranil desetkilometrsko varnostno območje vzdolž meje v južnem Libanonu. Dogovor o prekinitvi ognja tudi ne omenja izraelskega umika iz Libanona.

Dogovor naj bi veljal tudi za Hezbolah. Eden od poslancev proiranskega šiitskega gibanja v libanonskem parlamentu je sporočil, da bodo premirje spoštovali le, če se bo izraelska stran vzdržala sovražnih dejanj.

18.13 Francija in Velika Britanija bosta vodili večnacionalno misijo v Hormuški ožini

Francija in Velika Britanija bosta vodili večnacionalno misijo za zagotovitev proste plovbe skozi Hormuško ožino, ki se bo začela, ko bo v regiji dogovorjen mir, je danes po končani videokonferenci, ki jo je vodil skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, dejal britanski premier Keir Starmer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To bo strogo mirovna in obrambna misija, namenjena zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa in v podporo pri odstranjevanju min," je na novinarski konferenci v Parizu po koncu pogovorov z voditelji držav in vlad napovedal Starmer. Dodal je, da je "več kot deset držav že ponudilo svoja sredstva".

Nemški kancler Friedrich Merz je na tiskovni konferenci omenil, da bi Nemčija po prenehanju sovražnosti lahko v ožino napotila svoje vojaške sile, ki bi potencialno lahko pomagale pri odstranjevanju min in pomorskem ogledovanju terena, poroča AFP. Toda preden bi Berlin lahko sodeloval, je nujno potrebna "trdna pravna podlaga" na primer v obliki resolucije Varnostnega sveta ZN.

Italija je pripravljena ponuditi svoje pomorske enote za operacijo varovanja ladijskega prometa v ožini, je v Parizu dejala italijanska premierka Giorgia Meloni. A ob tem je poudarila, da bi morebitno napotitev moral odobriti italijanski parlament, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Macron je po videokonferenci pozdravil današnjo iransko napoved, da bo Hormuška ožina popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Voditelji, ki so sodelovali na konferenci, po njegovih besedah vse vpletene v konflikt pozivajo k "popolnemu in brezpogojnemu ponovnemu odprtju" ožine. "Poskrbeti moramo, da bo ta predlog trajen in izvedljiv," je dodal Starmer, poroča AFP.

"Ponovna vzpostavitev popolne in trajne svobode plovbe v Hormuški ožini je nujna in skupna prednostna naloga," je danes na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da je na videokonferenci poudarila vlogo EU. Ta bi delila satelitske podatke prek Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA), okrepila misijo Aspides in tesno sodelovala z bližnjevzhodnimi in zalivskimi partnericami s ciljem okrepiti ta partnerstva, je naštela.

"V skladu z mednarodnim pravom mora prehod po plovnih poteh, kakršna je Hormuška ožina, ostati odprt in brezplačen," je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas na družbenem omrežju X zapisala po videokonferenci. Vsak sistem, ki bi uvedel plačilo za pravico do prehoda, "bi ustvaril nevaren presedan za svetovne pomorske poti". Dodala je, da mora Iran "opustiti vsak načrt za pobiranje pristojbin za prehod".

Pomorsko misijo EU Aspides, ki že deluje v Rdečem morju, je po besedah Kallas mogoče hitro okrepiti v zaščito ladijskega prometa v vsej regiji. Na videokonferenci je v imenu Slovenije sodeloval obrambni minister Borut Sajovic.

18.05 Trump: Izraelu prepovedujemo napade na Libanon

Predsednik ZDA Donald Trump je danes sporočil, da Izrael ne bo več napadal Libanona, ker mu ZDA to prepovedujejo. Dodal je, da dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu ter o premirju med ZDA, Izraelom in Iranom nista povezana, bodo pa ZDA sodelovale z Libanonom in razrešile položaj v zvezi z gibanjem Hezbolah.

Trump je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da dogovor med ZDA in Iranom ni povezan z Libanonom, bo pa Washington sodeloval z Libanonom in "ustrezno uredil položaj" v zvezi z libanonskim oboroženim gibanjem Hezbolah. Dodal je: "Izrael ne bo več bombardiral Libanona. ZDA so jim to PREPOVEDALE. Dovolj je dovolj!!! Hvala!"

Foto: Guliverimage V istem zapisu je poudaril še, da bodo ZDA "dobile ves jedrski prah", kar je že večkrat uporabil kot izraz za zaloge urana v Iranu, ki naj bi jih Teheran po trditvah Washingtona lahko uporabil za izdelavo jedrskega orožja, in da pri tem ne bo "nobene izmenjave denarja v nobeni obliki".

Ameriški portal Axios je pred tem danes ob sklicevanju na neimenovane ameriške uradnike in druge vire poročal, da naj bi se ZDA in Iran pogajali o načrtu za končanje vojne na treh straneh, pri čemer naj bi predlog med drugim predvideval, da bi ZDA sprostile 20 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v zameno za to, da bi Iran predal svoje zaloge obogatenega urana.

Trump je v četrtek v izjavi za medije v Beli hiši zatrdil, da je Teheran pristal na predajo obogatenega urana, kar je ena ključnih zahtev ZDA v pogajanjih za končanje vojne proti Iranu. Podrobnosti o morebitni predaji ni podal, Iran pa doslej ni nakazal, da bi bil pripravljen na takšen korak.

Axios kot enega glavnih ciljev ZDA v pogajanjih navaja, da želijo Iranu preprečiti dostop do zalog obogatenega urana, zakopanega v iranskih podzemnih jedrskih objektih, zlasti do približno 450 kilogramov urana, obogatenega do 60 odstotkov. Pogajali naj bi se o tem, kaj natančno se bo zgodilo z iranskim uranom, koliko iranskih sredstev bi lahko odmrznili in pod kakšnimi pogoji bi lahko Teheran porabil ta denar, ki ga nujno potrebuje.

Potem ko je Teheran danes napovedal, da bo Hormuška ožina v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu v celoti odprta, dokler traja premirje, je Trump v odzivu znova zatrdil, da je dogovor z Iranom blizu in da so se o večini točk že dogovorili.

18.02 Erdogan v Antalyi: Premirje je treba izkoristiti za dosego trajnega miru

Priložnost, ki jo je ponudilo premirje med ZDA in Iranom, je treba kar najbolj izkoristiti za dosego trajnega miru v Iranu, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes dejal ob odprtju diplomatskega foruma v turški Antalyi. Ob robu srečanja naj bi se nadaljevala diplomatska prizadevanja za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu.

"Ne glede na to, kako globoka so nesoglasja, ne smemo dovoliti, da orožje ponovno zamenja besede," je dodal Erdogan. Konstruktivni dialog in diplomacijo je izpostavil kot najkrajšo pot do miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan ni neposredno omenil desetdnevnega premirja med Libanonom in Izraelom, a je posvaril pred poskusi spodkopavanja pogajanj. "Biti moramo pripravljeni in oprezni na izraelske poskuse, da bi minirali pogajalski proces," je dejal.

V govoru se je dotaknil tudi vprašanja Hormuške ožine. "Pravica zalivskih držav do odprtega morja ne sme biti omejena," je poudaril. Ob tem je pozval k svobodni plovbi skozi ožino, ki temelji na "ustaljenih pravilih".

Kmalu po Erdoganovem govoru je iranski zunanji minister Abas Aragči na družbenem omrežju X sporočil, da bo Hormuška ožina v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje. Toda za zdaj ni povsem jasno, ali je imel Aragči v mislih zgolj desetdnevno premirje v Libanonu, ki je začelo veljati v četrtek zvečer, dvotedensko premirje med Iranom, Izraelom in ZDA, ki se izteče 22. aprila, ali obe.

Ob robu diplomatskega foruma naj bi se pozno zvečer sestali zunanji ministri iz Turčije, Pakistana, Savdske Arabije in Egipta. Pričakovati je, da bodo med drugim razpravljali o vojni v Iranu in strateško pomembni Hormuški ožini, poroča AFP.

Foruma v Antalyi se udeležuje tudi pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država nastopa v vlogo posrednika med Washingtonom in Teheranom pri iskanju diplomatske rešitve za končanje vojne v Iranu. Šarif naj bi se po navedbah AFP ob robu foruma danes srečal z Erdoganom.

Antalya Diplomacy Forum, ki bo potekal do nedelje, združuje politične voditelje, diplomate, strokovnjake in akademike, večinoma iz držav Bližnjega vzhoda. Foruma se udeležuje tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

16.02 Perzijski zaliv po ameriški blokadi zapustili prvi iranski tankerji

Perzijski zaliv so v sredo zapustili trije iranski tankerji s skupno petimi milijoni 159-litrskih sodov surove nafte. Gre za prva iranska plovila s takšnim tovorom, ki so zapustila zaliv skozi Hormuško ožino po ponedeljkovem začetku veljavnosti njene ameriške blokade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Fotografija je simbolična. Foto: Reuters Tankerji Deep Sea, Sonia I in Diona so v sredo prečkali to strateško pomembno ožino, potem ko so zapustili iranski otok Harg, kjer so naložili tovor, so za AFP danes navedli v družbi za analize energetskega trga Kpler.

Njihovi cilji niso znani, vendar te ladje po navedbah AFP že več let sistematično prevažajo tovor na območje Singapurja.

Pred tem je iranski tanker s surovo nafto Perzijski zaliv nazadnje zapustil prejšnji petek.

Ladijski promet skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva, je Teheran praktično v celoti onemogočil v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran, ki sta jih državi sprožili 28. februarja. ZDA so med drugim odgovorile z blokado Hormuške ožine za vse ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih.

15.44 Cene nafte po napovedi začasnega odprtja Hormuške ožine izgubile desetino

Cene nafte so po današnji iranski napovedi odprtja Hormuške ožine v času prekinitve ognja v Libanonu izgubile približno 10 odstotkov. Vlagatelji po navedbah analitikov upajo, da gre za začetek normalizacije cen črnega zlata, ki so se po izbruhu vojne v Iranu povzpele prek 100 dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba ob 15.20 po srednjeevropskem času odšteti 84,77 dolarja, kar je 10,48 odstotka manj kot v četrtek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pocenile za 9,66 odstotka na 89,79 dolarja za sod.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes sporočil, da bo v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu Hormuška ožina popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje.

To bi lahko pomenilo, da bodo določene omejitve pri prehajanju te ključne pomorske poti še vedno veljale. Prav tako ni povsem jasno, ali je imel iranski zunanji minister v mislih zgolj desetdnevno premirje v Libanonu, ki je stopilo v veljavo v četrtek zvečer, dvotedensko premirje med Iranom, Izraelom in ZDA, ki se izteče 22. aprila, ali obe.

Ladijski promet skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva, je Teheran praktično v celoti onemogočil v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran, ki sta jih državi sprožili 28. februarja. Cene nafte na trgih so posledično močno poskočile, po svetu pa je bilo slišati številna svarila o katastrofalnih posledicah, če se ožina ne bo odprla.

15.11 Iran: Hormuška ožina bo v času prekinitve ognja v celoti odprta

V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja v Libanonu bo Hormuška ožina popolnoma odprta za vsa trgovska plovila, dokler traja premirje, je danes sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Predsednik ZDA Donald Trump je pozdravil napoved in nato dodal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler ne bo dosežen dogovor z Iranom.

Aragči je ob napovedi "prostega prehoda za vsa trgovska plovila skozi Hormuško ožino za preostanek obdobja premirja" v objavi na omrežju X dodal, da bo prečkanje ožine omogočeno "po usklajeni poti, kot jo je že objavila Organizacija za pristanišča in pomorstvo Islamske republike Iran".

To bi lahko pomenilo, da bodo določene omejitve pri prehajanju te ključne pomorske poti še vedno ostale v veljavi.

Prav tako ni povsem jasno, ali je imel iranski zunanji minister v mislih zgolj desetdnevno premirje v Libanonu, ki je stopilo v veljavo v četrtek zvečer, dvotedensko premirje med Iranom, Izraelom in ZDA, ki se izteče 22. aprila, ali obe.

Trump se je že odzval na Aragčijevo napoved in na svojem družbenem omrežju Truth Social z velikimi tiskanimi črkami zapisal: "Iran je pravkar oznanil, da je Hormuška ožina v celoti odprta in pripravljena za neprekinjen prehod. Hvala!"

Kmalu zatem je v ločeni objavi sporočil, da bo ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč ostala v veljavi, dokler ne bodo dosegli dogovora.

"Hormuška ožina je popolnoma odprta in pripravljena na neoviran prehod, vendar bo pomorska blokada ostala v polni veljavi, ker se tiče izključno Irana, dokler naša transakcija z Iranom ne bo 100-odstotno zaključena. TA PROCES BI MORAL POTEKATI ZELO HITRO, KER JE VEČINA TOČK ŽE DOGOVORJENA," je zapisal.

Odprtje Hormuške ožine je bila ena ključnih točk v pogajanjih med Iranom in ZDA, ki bi se lahko odvili že ta konec tedna, kot je v četrtek dejal Trump in ob tem zatrdil, da so "zelo blizu" dogovoru.

Trump: Danes je velik in čudovit dan za ves svet

Kasneje je zapisal še, da se je Iran "strinjal, da nikoli več ne bo zaprl Hormuške ožine", ki "ne bo več uporabljena kot orožje proti svetu". "DANES JE VELIK IN ČUDOVIT DAN ZA VES SVET," je dodal.

Trump se je nato v novem nizu zapisov na Truth Social zahvalil Pakistanu, ki posreduje v pogajanjih med Iranom in ZDA, ter premierju Šehbazu Šarifu in poveljniku pakistanske vojske Asimu Munirju, ki ju je označil kot "fantastična". Zahvalil se je tudi Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in Katarju za "pogum in pomoč".

Sporočil je še, da Iran s pomočjo ZDA že odstranjuje morske mine v Hormuški ožini, in ob tem znova namenil nekaj kritik zvezi Nato.

"Zdaj, ko se je situacija v zvezi s Hormuško ožino zaključila, so me vprašali, ali potrebujemo kakšno pomoč. REKEL SEM JIM, NAJ SE NE PRIBLIŽUJEJO, RAZEN ČE ŽELIJO ZGOLJ NALOŽITI SVOJE LADJE Z NAFTO. Ko smo jih potrebovali, so bili popolnoma neuporabni, pravi papirnati tiger," je zapisal.

Ladijski promet skozi Hormuško ožino, ključno pomorsko pot za prevoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva, je Teheran praktično v celoti onemogočil v odgovor na izraelsko-ameriške napade na Iran, ki sta jih državi sprožili 28. februarja. Cene nafte na trgih so posledično močno poskočile, po svetu pa je bilo slišati številna svarila o katastrofalnih posledicah, če se ožina ne bo odprla.

15.10 Libanonski predsednik: Neposredna pogajanja z Izraelom so ključnega pomena

Neposredna pogajanja z Izraelom so ključnega pomena, premirje pa predstavlja pot do njihovega nadaljevanja, je danes poudaril libanonski predsednik Joseph Aoun, potem ko je ponoči med Libanonom in Izraelom začelo veljati desetdnevno premirje.

Aoun je v izjavi, ki jo je objavil njegov urad, ponovil, da je cilj Bejruta "utrditi premirje, zagotoviti umik izraelskih sil z okupiranih južnih ozemelj, dobiti nazaj zapornike in nasloviti odprte mejne spore".

Podrobnosti o sklenjenem dogovoru o prekinitvi ognja, ki jih je delilo ameriško zunanje ministrstvo, sicer niso omenjale umika izraelskih sil z juga Libanona, poroča AFP.

Desetdnevno premirje, ki je začelo veljati v četrtek ob 23. uri po srednjeevropskem času, je po ločenih telefonskih pogovorih z Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na družbenem omrežju Truth Social naznanil predsednik ZDA Donald Trump. Slednji je napovedal tudi skorajšnje srečanje med Aounom in Netanjahujem.

Libanonska vojska je danes zjutraj Izrael sicer že obtožila kršenja premirja. Libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah, katerega pripadniki so se v zadnjih tednih na jugu države borili z izraelskimi silami, je nato posvarilo, da se je pripravljeno odzvati na izraelske kršitve.

15.05 Izrael: Operacija proti Hezbolahu še ni zaključena

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes dejal, da operacija proti libanonskemu oboroženemu gibanju Hezbolah še ni zaključena, čeprav je v četrtek ob 23. uri po srednjeevropskem času v Libanonu obveljala prekinitev ognja. Dodal je, da se bodo razseljeni prebivalci, ki se vračajo na jug države, v primeru novih spopadov morali znova umakniti.

"Kopenska ofenziva v Libanonu (...) je prinesla številne uspehe, vendar še ni zaključena. Razorožitev Hezbolaha – bodisi z vojaškimi bodisi s političnimi sredstvi – je bila in ostaja cilj operacije," je danes povedal Kac, poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška DPA.

Dodal je, da borci Hezbolaha ostajajo na več območjih na jugu Libanona in da bo ta območja tako ali drugače treba "očistiti". To bo po njegovih besedah treba izvesti "bodisi z diplomatskimi sredstvi bodisi z nadaljnjimi ukrepi izraelske vojske, ko se bo premirje končalo".

Kac je ob tem omenil "varovano območje" ob izraelsko-libanonski meji, ki je pod nadzorom Izraela. "Nadaljevalo se bo odstranjevanje teroristične infrastrukture, vključno z rušenjem hiš v vaseh na frontni črti, ki so dejansko postale teroristična oporišča," je dodal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tem v četrtek po oznanilu predsednika ZDA Donalda Trumpa o prekinitvi ognja v Libanonu dejal, da bodo izraelske sile, ki zasedajo del ozemlja na jugu Libanona, ostale prisotne v desetkilometrskem pasu ob meji.

Glede na podrobnosti dogovora o prekinitvi ognja, ki jih je po navedbah AFP objavilo ameriško zunanje ministrstvo, si Izrael pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane, neposredno grozeče ali že potekajoče napade". Dogovor prav tako določa, da bo Libanon "z mednarodno podporo (...) sprejel konkretne ukrepe, da bi Hezbolahu preprečil izvajanje kakršnihkoli napadov na izraelske cilje".

Številni razseljeni prebivalci območij na jugu Libanona so se medtem po uveljavitvi prekinitve ognja začeli vračati na svoje domove, čeprav sta jih tako Hezbolah kot libanonska vojska pozvala, naj počakajo in naj bodo previdni. Kac je danes opozoril, da bodo ob ponovnem izbruhu spopadov morali znova oditi.

13.01 Iran pozdravil premirje v Libanonu in pohvalil odpor Hezbolaha

Iran je pozdravil premirje med libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah in Izraelom, ki je po četrtkovi razglasitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa začelo veljati opolnoči po lokalnem času. Označil ga je za diplomatski uspeh in rezultat Hezbolahovega odpora. Kitajska je medtem vpletene strani pozvala, naj krhko premirje ohranijo.

Teheran premirje vidi kot del širšega dogovora v okviru pogovorov z ZDA ob posredovanju Pakistana, je po poročanju britanskega BBC sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaej.

Kot je dejal, si Iran dosledno prizadeva za širše regionalno premirje. Izraelske sile je pozval, naj zapustijo libanonsko ozemlje, navaja španska tiskovna agencija AFP.

Visoki iranski uradniki so zasluge za prekinitev ognja pripisali šiitskemu gibanju Hezbolah. Predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf je na družbenem omrežju X zapisal, da dogovor ni "nič drugega kot rezultat neomajnosti Hezbolaha in enotnosti regionalnih uporniških skupin", zaveznic Irana.

Esmail Gani, poveljnik enote Kuds v iranski revolucionarni gardi, je medtem Hezbolah označil za zmagovalca, češ da je dogovor rezultat neomajne vztrajnosti libanonskega odpora in podpore islamske republike.

Tudi iranski mediji so v veliki meri ponavljali stališče iranskih oblasti ter premirje v Libanonu prikazali kot posledico odpora Hezbolaha in diplomatskega pritiska Teherana.

Medtem je Kitajska strani, vpletene v konflikt, pozvala, naj odgovorno ohranjajo krhko premirje, potem ko je danes zjutraj libanonska vojska obtožila Izrael, da ga je že nekaj ur po uveljavitvi kršil. Peking je ob tem opozoril, da bi lahko obnovljene sovražnosti poglobile svetovno energetsko nestabilnost, navaja EFE.

11.31 Hezbolah pripravljen odgovoriti na izraelske kršitve premirja

Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah je danes sporočilo, da se je pripravljeno odzvati na izraelske kršitve premirja, ki ga je v četrtek razglasil predsednik ZDA Donald Trump in je začelo veljati opolnoči po lokalnem času. Medtem so se Libanonci v luči prekinitve ognja začeli vračati na svoje domove na jugu države in v južnih predmestjih Bejruta.

Hezbolah je v izjavi navedel, da je od začetka marca, ko se je v odziv na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu z napadi na Izrael vključil v vojno na Bližnjem vzhodu, proti Izraelu in njegovim silam, nameščenim v Libanonu, izvedel 2.184 vojaških operacij.

Ob tem je poudaril, da bodo njegovi pripadniki med desetdnevnim premirjem pozorni na morebitne izraelske kršitve in "imeli prste na sprožilcih", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem se je na tisoče Libanoncev v luči prekinitve sovražnosti začelo vračati na svoje domove na jugu države in v južnih predmestjih Bejruta. Ta območja so bila namreč v času spopadov redna tarča izraelskih napadov, ki naj bi bili usmerjeni na cilje Hezbolaha.

Kmalu po uveljavitvi premirja je izraelska vojska prebivalce južnega Libanona opozorila, naj se ne vračajo na območje južno od reke Litani, približno 30 kilometrov od libanonsko-izraelske meje, od koder izvira veliko razseljenih oseb, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Danes zjutraj je sicer libanonska vojska Izrael že obtožila kršenja premirja in državljane, ki se vračajo na svoje domove na jugu, pozvala k previdnosti.

10.34 Macrona skrbi ogroženost premirja v Libanonu

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izrazil zaskrbljenost, da je opolnoči uveljavljeno prekinitev ognja med libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah in Izraelom morda že spodkopalo nadaljevanje vojaških operacij. Libanonska vojska je namreč Izrael danes zjutraj, le nekaj ur po uveljavitvi premirja, obtožila kršitev.

Macron je na omrežju X zapisal, da v celoti podpira premirje med Libanonom in Izraelom, ki ga je v četrtek razglasil ameriški predsednik Donald Trump, a da ga skrbi, da je dogovor že spodkopalo nadaljevanje vojaških operacij.

"Pozivam k varnosti civilistov na obeh straneh meje med Libanonom in Izraelom. Hezbolah mora položiti orožje. Izrael mora spoštovati libanonsko suverenost in končati vojno," je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izrazil zaskrbljenost. Foto: Reuters

9.24 Guterres pozval k spoštovanju premirja med Izraelom in Libanonom

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozdravil desetdnevno premirje med Izraelom in Libanonom, ki ga je v četrtek razglasil ameriški predsednik Donald Trumpom, in pozval vse akterje, naj ga v celoti spoštujejo. Medtem je Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social izrazil upanje, da se bo Hezbolah med premirjem "lepo obnašal".

"Generalni sekretar pozdravlja napoved desetdnevnega premirja med Izraelom in Libanonom ter je pohvalil vlogo ZDA pri njegovem vzpostavljanju," je dejal Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Guterres upa, da bo začasna prekinitev spopadov utrla pot pogajanjem. Ob tem je generalni sekretar vse akterje pozval, naj v celoti spoštujejo premirje in vedno izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, vključno s humanitarnim pravom.

Desetdnevno prekinitev ognja med Libanonom in Izraelom je Trump po pogovorih z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem razglasil v četrtek. Veljati je začela isti dan ob 23. uri po srednjeevropskem času, spoštovalo naj bi jo tudi oboroženo libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran.

Trump je v četrtek nekaj ur po razglasitvi premirja izrazil upanje, da se bo Hezbolah med premirjem lepo obnašal. "Če se bodo, bo to zanje ODLIČEN trenutek. Nič več ubijanja. Končno bo MIR!" je zapisal na Truth Social.

Libanon se je v vojno na Bližnjem vzhodu vpletel v začetku marca, ko se je tamkajšnji proiranski Hezbolah z napadi na Izrael odzval na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu. Od takrat je bilo v izraelskih napadih v Libanonu ubitih več kot 2.000 ljudi, razseljenih pa več kot milijon.

7.17 Fajon pozdravila premirje med Izraelom in Libanonom

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v četrtek zvečer pozdravila desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom. Foto: STA Zunanja ministrica Tanja Fajon je v četrtek zvečer pozdravila desetdnevno prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom. Ta korak bi moral tlakovati pot do trajne in stabilne politične rešitve, je zapisala na družbenem omrežju X.

"Pozdravljam dogovorjeno desetdnevno premirje med Izraelom in Libanonom. Ta korak bi moral nakazati pot do trajne in stabilne politične rešitve. Vsakemu življenju mora biti prizaneseno in dolgoročni mir mora postati prioriteta številka ena," je zapisala Fajon.

7.13 Trump: Iran se je strinjal z izročitvijo urana, vojna bi se lahko kmalu končala

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da se je Teheran strinjal z izročitvijo obogatenega urana, kar je eno ključnih spornih vprašanj v pogajanjih, in dodal, da bi se lahko nov krog pogovorov začel že ta konec tedna.

Trump je na dogodku v Las Vegasu dejal, da vojna poteka "odlično" in da bi se lahko kmalu končala. Pred tem je v Beli hiši dejal, da se je Iran strinjal, da ne bo razvijal jedrskega orožja in da bo izročil tako imenovani jedrski prah oziroma obogateni uran, za katerega trdi, da je bil skrit pod zemljo po lanskih ameriško-izraelskih napadih.

Iran se na te trditve še ni odzval. Trump je dodal, da ni prepričan, ali bo treba podaljšati premirje, ki se izteče čez pet dni.

6.51 Libanonska vojska Izrael obtožila kršenja premirja

"Poveljstvo vojske državljane ponovno poziva, naj bodo previdni pri vračanju v vasi in mesta na jugu, saj so se zgodile številne kršitve sporazuma," je na omrežju X objavila vojska in navedla, da so zaznali več izraelskih napadov.

Trump je desetdnevno prekinitev ognja med Libanonom in Izraelom razglasil v četrtek zvečer po srednjeevropskem času, po pogovorih z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Dogovor naj bi veljal tudi za Hezbolah. Eden od poslancev proiranskega šiitskega gibanja v libanonskem parlamentu je pozneje sporočil, da bodo premirje spoštovali pod pogojem, da se bo izraelska stran vzdržala sovražnih dejanj.

Medsebojni napadi izraelske vojske in Hezbolaha so se medtem nadaljevali skoraj do zadnje minute, preden je ob 23. uri po srednjeevropskem času prekinitev ognja začela veljati.

6.43 Libanonci začetek premirja z Izraelom proslavili z orožjem

Začasno desetdnevno premirje med Izraelom in Libanonom, ki se je začelo ob polnoči po krajevnem času, so v Libanonu bučno proslavili s streli iz pušk, pištol in metalcev raket, poročajo ameriški mediji.

Kljub opozorilom oblasti, naj se ne poskušajo vrniti v svoje domove, dokler ne bo jasno, ali bo premirje zdržalo, so se razseljene družine začele seliti proti južnemu Libanonu in južnim predmestjem Bejruta.

🇱🇧 Celebrations in Lebanon as the Ceasefire goes into effect

I pray it holds. That is celebratory gunfire https://t.co/d9r5CxcPP3 pic.twitter.com/AQi5zbO0MB

— Ryan Rozbiani (@RyanRozbiani) April 16, 2026

Desetdnevno premirje je v četrtek razglasil ameriški predsednik Donald Trump po diplomatskih pogajanjih predstavnikov Izraela in Libanona v Washingtonu, ki so bila prva po več desetletjih, poroča televizija ABC.

Izrael se je sicer več kot mesec dni spopadal z libanonsko šiitsko milico Hezbolah, ki je začela obstreljevati Izrael takoj po začetku vojne z Iranom. Izraelski napadi na Libanon so zahtevali najmanj 2.200 življenj.

Napadi Hezbolaha na naselja na severu Izraela so se nadaljevali do četrtka zvečer, pri čemer je bilo po podatkih izraelskih reševalnih služb ranjenih vsaj osem ljudi, od tega dva hudo.

Le nekaj minut pred začetkom veljavnosti premirja so v nekaterih naseljih na severu Izraela zazvonile sirene za zračni napad. Izraelska vojska je v četrtek zvečer tudi sporočila, da napada raketne izstrelke skupine Hezbolah.

Hezbolah je v izjavi navedel, da mora premirje veljati za celotno libanonsko ozemlje. Izrael je med spopadi izvedel kopensko invazijo v južnem Libanonu, ki bo po besedah premierja Benjamina Netanjahuja okupiran tudi med premirjem. Hezbolah pa je sporočil, da nadaljevanje izraelske okupacije daje Libanonu pravico do upora.

Trump je izraelskega premierja in libanonskega predsednika Josepha Aouna povabil v ZDA na prve neposredne pogovore voditeljev držav po več kot 30 letih.

Novice Trump: Iran nima drugih kart, razen kratkoročnega izsiljevanja

Novice Hegseth ob blokadi pristanišč Iranu svetuje premišljeno ravnanje