"Ta fotografija je popoln prikaz današnje Rusije"

A perfect illustration of today’s Russia.
A giant flag over the Azovstal, the totally ruined former steel factory in a once-thriving city devastated by Russia.
No chances to restore anything, no jobs, no production, no life, no sense, no future.
But hey, there’s the flag! pic.twitter.com/UcRzZdCHqa

— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) August 22, 2022 

21.52 Nemčija Ukrajini obljubila še za 500 milijonov evrov orožja

Nemčija je pripravljena Ukrajini v prihodnjem letu poslati za več kot 500 milijonov evrov orožja, s katerim bi državi pomagala odbiti rusko invazijo, je danes sporočil tiskovni predstavnik kanclerja Olafa Scholza. Berlin bo Ukrajini med drugim poslal še tri sisteme zračne obrambe iris-T in več oklepnih vozil bergpanzer. "To je korak k trajnostni modernizaciji ukrajinskih oboroženih sil," je po poročanju Deutsche Welle dejal tiskovni predstavnik nemškega kanclerja Scholza.

V začetku leta se je Nemčija spopadla z vprašanjem, ali naj Ukrajini dobavi orožje, kar je povzročilo dolge zamude, ki so bile predmet številnih kritik doma in v tujini. Dobava se je nato pospešila, Berlin pa trdi, da je Ukrajini že dobavil 15 protiletalskih tankov tipa gepard, deset samovoznih havbic, več oklepnih transporterjev ter sisteme zračne obrambe in drugo orožje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

21.41 Nove eksplozije na Krimu

Ruski mediji so danes poročali o dveh novih eksplozijah v mestu Sevastopol na okupiranem Krimu. Domnevne eksplozije naj bi se zgodile okoli 5. ure zjutraj, poroča hrvaški Index.

Vodja ruske vlade v okupiranem Sevastopolu Mihail Razvožajev je dejal, da so ruske protiletalske sile tam sestrelile ukrajinski dron.

⚡️ Explosions reported in Sevastopol, Crimea.

Media reported 2 explosions in Sevastopol at around 4:30 p.m. on Aug. 23.

Mikhail Razvozzhayev, head of the Russian occupation government in Ukraine's Sevastopol, claimed that a drone had been shot down by Russian air defense.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) August 23, 2022

19.23 "Ta fotografija je popoln prikaz današnje Rusije"

Ukrajinski novinar Ilija Ponomarenko je na svojem profilu na Twitterju objavil fotografijo nekdanje ukrajinske železarne in jeklarne Azovstal, na kateri je obešena velika ruska zastava.

Zapisal je, da je ta fotografija "popoln prikaz današnje Rusije". "Ogromna zastava nad Azovstalom, popolnoma uničena nekdanja tovarna jekla v nekoč cvetočem mestu, ki ga je opustošila Rusija. Ni možnosti, da bi karkoli obnovili, ni delovnih mest, ni proizvodnje, ni življenja, ni smisla, ni prihodnosti. Ampak, hej, tam je zastava," je zapisal Ponomarenko.

18.30 Kijev obtožuje Rusijo nezakonitih posvojitev ukrajinskih otrok

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je danes v sporočilu za javnost obtožilo Rusijo, "da še naprej ugrablja otroke z ukrajinskega ozemlja in ureja, da jih ruski državljani nezakonito posvojijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ministrstvo, ki je navedlo informacije, te so objavile lokalne oblasti v mestu Krasnodar na jugozahodu Rusije, je sporočilo, da so tujcem v več mestih v Sibiriji "dali več kot tisoč otrok iz Mariupola", ukrajinskega pristaniškega mesta, ki je pod nadzorom ruske vojske. Več kot 300 ukrajinskih otrok pa je zaprtih v "posebnih ustanovah" v regiji Krasnodar, ki je nedaleč od Ukrajine, so dodali.

Rusijo je ministrstvo zato obtožilo hudih kršitev ženevske konvencije o zaščiti civilistov med vojno in konvencije Združenih narodov o pravicah otrok. Kijev zahteva takojšnjo vrnitev nezakonito premeščenih ukrajinskih otrok na rusko ozemlje njihovim staršem in zakonitim skrbnikom, so še sporočili z ministrstva.

Od začetka ruskega napada na Ukrajino v februarju Kijev obtožuje Moskvo, da sili Ukrajince, vključno z otroki, da z območij, ki jih zasedejo ruske enote, odidejo v Rusijo in ne v druge dele Ukrajine. Kijev to politiko primerja z deportacijami. Več družin iz Mariupola je za AFP povedalo, da so bile proti svoji volji prisiljene oditi v Rusijo, da bi pobegnile pred spopadi.

Mariupol, strateško pristaniško mesto ob Azovskem morju z okoli pol milijona prebivalcev, je bilo tarča ruskih napadov že na začetku ruskega napada na Ukrajino. Po več tednih obleganja in silovitega obstreljevanja, ki je po ocenah Kijeva med prebivalci zahtevalo najmanj 20 tisoč življenj, so ruske sile mesto zavzele.

17.26 So na pogrebu Darje Dugine citirali nacistični slogan?

Ukrajinski novinar Den Kazanski je na svojem profilu na Twitterju objavil videoposnetek z današnjega pogreba Darje Dugine, hčere Putinovega ideologa, ki je umrla v eksploziji avtomobila v soboto zvečer.

Poslanec ruske dume Leonid Slucki je v govoru na današnjem pogrebu dejal: "Ena država, en predsednik, ena zmaga!" Te besede so mnoge spomnile na nacistični slogan "Ein Volk, ein Reich, ein Führer", kar pomeni "Eno ljudstvo, en imperij, en voditelj".

Kazanski je Ruse obtožil, da so na pogrebu citirali nacistični slog, zapisal pa je še, da denacifikacije ne potrebuje Ukrajina, kot to trdijo Rusi, ampak Rusija.

Russian State Duma deputy Leonid Slutsky said in his speech at the funeral of Daria Dugina: "One country. One president. One victory!"

This is an almost literal translation of the German Nazis slogan «Ein Volk, ein Reich, ein Führer»

Not Ukraine, but Russia needs denazification pic.twitter.com/whMlULpsKY

— Денис Казанський (@den_kazansky) August 23, 2022

15.57 Na vrhu Krimske platforme podpora Ukrajini v boju proti ruski agresiji

Evropska unija bo Ukrajini v boju proti ruski invaziji pomagala in ji stala ob strani, dokler bo treba, je na današnjem virtualnem vrhu Krimske platforme zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je tudi, da nezakonite ruske priključitve Krima EU ne bo nikoli priznala. Neomajno podporo je ponovno potrdil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Pahor je Rusijo pozval, naj takoj in brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine. Izpostavil je tudi vpliv vojne v Ukrajini na varnost v Evropi, še posebej na Zahodnem Balkanu, in poudaril nujnost širitve EU, so sporočili iz urada predsednika republike. Ob tem je pozdravil nedavno odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatke, ter izrazil željo, da se ta status podeli tudi Bosni in Hercegovini. Nagovor je sklenil z zagotovilom, da bo Slovenija Ukrajini še naprej zagotavljala politično, ekonomsko in humanitarno podporo.

V navzočnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je von der Leynova v videonagovoru poudarila, da EU stoji ob strani Ukrajini od začetka ruskega napada in da ji bo stala tudi naprej, da ponuja dom 7,5 milijona ukrajinskim beguncem in da je uvedla sankcije proti Rusiji. V nagovoru, ki ga je objavila na svojem profilu na Twitterju, je tudi zagotovila, da "EU ne bo nikoli priznala ruske nezakonite priključitve Krima in Sevastopola". Z Ukrajino neumorno sodelujemo pri razkrivanju tamkajšnjih kršitev človekovih pravic, mučenj, umorov, iščemo odgovorne in podpiramo žrtve, je dejala.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da "je Krim Ukrajina" in da EU ne bo nikoli priznala njegove nezakonite priključitve. "Ruska agresija se ni začela 24. februarja letos, temveč leta 2014 z nezakonito priključitvijo Krima," ki ga Rusija od februarja uporablja kot "strateško odskočno desko za invazijo in napad na Ukrajino", je dejal v videonagovoru, ki ga je objavil na Twitterju.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je Kijevu zagotovil dolgoročno podporo EU v boju proti ruski invaziji. Pol leta po začetku vojne v Ukrajini je v videonagovoru mednarodno skupnost pozval, naj ne pokaže "nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa" do Rusije, ki se je sama odločila napasti Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Destabilizacija mednarodnega reda in motnje, ki so sledile na humanitarni ravni, na področju hrane in energije, so posledica izbire Rusov in Rusije, da 24. februarja napadejo Ukrajino," je dejal. "Proti temu ne more biti nobene šibkosti, nobenega duha kompromisa, ker gre za našo svobodo, za vse, in za mir povsod po svetu," je poudaril.

Zelenski je ob odprtju vrha poudaril, da je v boju proti ruski invaziji na njegovo državo treba osvoboditi tudi Krimski polotok, "da bo resnično dosežena zmaga, da bo ponovno vzpostavljeno mednarodno pravo". "Vse se je začelo na Krimu in se mora končati na Krimu," je dejal na drugem vrhu Krimske platforme, na katerem sodelujejo voditelji 60 držav, med njimi tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in slovenski predsednik Borut Pahor. 

"Dragi državljani Krima in Krim - vem, da čakate na vrnitev Ukrajini, in mi bomo to storili," je zagotovil Zelenski ter zatrdil, da bo Ukrajina postala članica EU skupaj s Krimom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V živo se je vrha od tujih voditeljev udeležil samo poljski predsednik Andrzej Duda, ki se je ob robu v Kijevu sestal z Zelenskim. Na novinarski konferenci je poudaril, da se ruski napad na Ukrajino ni začel 24. februarja, temveč leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in dejansko začela okupacijo ukrajinskih regij Lugansk in Doneck, poroča poljska tiskovna agencija PAP. Na vrhu je pozval svetovne voditelje, naj ne zapirajo oči pred rusko agresijo, in poudaril, da je "Krim bil, je in bo del Ukrajine", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Krimska platforma je posvetovalni in koordinacijski forum, ki so ga na pobudo Zelenskega ustanovili avgusta lani z namenom opozarjanja mednarodne skupnosti na nezakonito rusko priključitev Krima, da bi iskali načine za ublažitev njenih posledic ter kot odziv na naraščajoče varnostne grožnje. Udeleženci bodo danes sprejeli skupno deklaracijo.

15.11 V Moskvi so se poslovili od ubite Darje Dugine

V Moskvi se je danes na pogrebu Darje Dugine, ubite hčere vplivnega ruskega ideologa, zbralo več sto ljudi. Med njimi so bili tudi politiki, ki so jo označili za mučenico, katere smrt mora spodbuditi ruske vojake v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Njeno truplo je bilo, čeprav je umrla v eksploziji, v odprti krsti.

Another angle pic.twitter.com/5g1WKtuJEZ

— Вендіго Херсона (@AldemiraVeiga) August 23, 2022

Dugina, hči ultranacionalista in tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina Aleksandra Dugina, je bila ubita v soboto v avtomobilski eksploziji blizu Moskve, ko se je vračala s festivala, ki se ga je udeležila z očetom. Ruska obveščevalna služba FSB za napad obtožuje ukrajinsko varnostno službo. Kijev zanika, da bi imel karkoli opraviti z umorom.

🇷🇺 At Darya Dugina's funeral, her father cited the words of his daughter from their final conversation:

"Dad, I feel like a warrior. I feel like a hero. I don't want any other fate. I want to be with my people, with my country, I want to be on the side of the forces of light." pic.twitter.com/sRCESbDrTf

— European Insider (@Europa_Insider) August 23, 2022

Ruski politiki ter prijatelji 29-letne novinarke in politologinje so se sprehodili mimo temne lesene krste v dvorani moskovskega televizijskega centra Ostankino, da bi se poslovili od Dugine, položili cvetje in izrazili sožalje njenim staršem. Na črni steni za krsto je visela velika črno-bela fotografija umrle, ob krsti pa je bil tudi red zaslug za pogum, ki ga je Dugini posmrtno podelil ruski predsednik. "Umrla je za ljudi, za Rusijo, na fronti. Fronta je tukaj," je na pogrebni slovesnosti poudaril 60-letni Dugin.

I must say I’m now totally confused. Left: this is how Daria Dugina’s car looks like after the explosion and fire; right: this is how Daria Dugina looks in a coffin after she was reportedly killed in that car. I have a feeling that something doesn’t really “compute”. pic.twitter.com/t3YJ2ecYXg

— Anton Shekhovtsov (@A_SHEKH0VTS0V) August 23, 2022

Družinski prijatelj Konstantin Malofejev, ultranacionalistični tajkun, je Dugino označil za mučenico. Dodal je, da je zaradi njene smrti še pomembneje, da Rusija zmaga v vojni v Ukrajini. Kontroverzni poslanec Leonid Slucki je pozval, da bi po koncu "denacifikacije", kot ruske oblasti tudi označujejo vojno v Ukrajini, po Dugini poimenovali trg v Kijevu. Dugina je sicer veljala za vneto zagovornico ruske vojne proti Ukrajini, ki traja že pol leta.

Ruska obveščevalna služba FSB je v ponedeljek sporočila, da je rešila primer. Odgovornost za napad je pripisala ukrajinski državljanki Nataliji Vovk. Ta naj bi najela stanovanje v zgradbi, kjer je živela Dugina, in ji sledila z avtomobilom. FSB s tem nakazuje, da naj bi bila žrtev napada Dugina. Po napadu naj bi Ukrajinka pobegnila v Estonijo, kar so estonske oblasti že zanikale.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da ne more biti usmiljenja do tistih, ki stojijo za bombnim napadom. "Upamo, da bo preiskava kmalu končana. Glede na izsledke te preiskave ne more biti usmiljenja za tiste, ki so organizirali, ukazali in izvedli bombni napad," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lavrov na novinarski konferenci v Moskvi. Ruski mediji medtem poročajo, da si je Dugina v zadnjem trenutku izposodila očetov avtomobil, kar bi lahko pomenilo, da je bil tarča napada Dugin.

Številni ruski opozicijski politiki, med katerimi mnogi zaradi preganjanja v domovini živijo v izgnanstvu, se ob tem sprašujejo, zakaj je FSB primer Dugine rešila v le dveh dneh, številni politični umori v Rusiji pa ostajajo nerešeni več let. Po poročanju britanskega BBC se vrstijo tudi opozorila, da bi umor Dugine lahko veljal za izgovor za okrepitev ruskih napadov v Ukrajini in za povečanje represije v Rusiji.

Kijev zanika vpletenost v umor. "Za naše fante in dekleta imamo pomembnejše naloge ... To je naredila FSB in zdaj zvrača krivdo na eno od naših državljank," je za ukrajinsko televizijo dejal sekretar varnostnega in obrambnega sveta Oleksij Danilov. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da ruska propaganda živi v pravljici in da je napad posledica rivalstva med ruskimi tajnimi službami, še poroča BBC.

14.20 Na državni praznik bodo številni Ukrajinci skriti in zaprti

Ukrajinci bodo jutri praznovali dan neodvisnosti. Na največji državni praznik se spominjajo leta 1991, ko je Ukrajina postala neodvisna od Sovjetske zveze. Že prejšnji teden je svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič dejal, da se Ukrajina pripravlja na ruski raketni napad na prestolnico Kijev.

Zaradi strahu pred stopnjevanjem ruskih napadov ukrajinska mesta uvajajo previdnostne ukrepe, poroča Sky News. Ameriška obveščevalna služba je danes namreč opozorila, da bi lahko Moskva ta dan izkoristila za napad na civilno infrastrukturo.

V Kijevu so tako prepovedali ulične zabave. V Mikolajevu, ki ga Rusi obstreljujejo vsak dan, so ljudem svetovali, naj delajo od doma. V Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, od danes do četrtka velja posebna 36-urna policijska ura, ki jo je napovedal vodja regionalne uprave Oleg Sinjegubov. Veljala bo od 23. avgusta od 19. ure do 25. avgusta do 7. ure zjutraj, v tem času pa bodo morale biti ulice prazne. 

"Prosimo, da razumete takšne ukrepe in se pripravite na bivanje doma ali v zavetiščih – gre za našo varnost," je dejal Sinjegubov. V tem času je prepovedano biti na javnih mestih, hoditi po ulicah ali se voziti z vozilom.

Arestovič je pretekli teden dejal, da morebitni napad ne bo spremenil trenutnih vojaških razmer, ampak bo šlo za akcijo, katere cilj je "pobiti čim več civilistov in nam pokvariti praznik". Izključil ni niti možnosti, da se bo Ukrajina na ta dan maščevala in spomnila na vrsto nedavnih eksplozij na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. "V primeru napada jim bo tam veliko huje," je še poudaril.

13.57 ZN zaskrbljeni zaradi morebitnih ruskih načrtov za sojenje vojnim ujetnikom

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih načrtov Rusije, da v mestu Mariupol vzpostavi sodišča za ukrajinske vojne ujetnike. Hkrati je Rusijo opozoril, da bi bilo preganjanje vojnih ujetnikov samo zato, ker so sodelovali v spopadih, vojni zločin, poroča BBC.

Tiskovna predstavnica ZN je dejala, da obstajajo dokazi o postavitvi kletk v filharmonični dvorani v Mariupolu, najverjetneje za zadrževanje vojnih ujetnikov med sodnimi postopki. ZN so to označili za nesprejemljivo in ponižujoče ter opozorili Rusijo, da bi bilo preganjanje vojnih ujetnikov samo zato, ker so sodelovali v spopadih, vojni zločin.

Združeni narodi nimajo dostopa do vojnih ujetnikov. Mednarodni odbor Rdečega križa je do zdaj sicer imel dostop do nekaterih vojnih ujetnikov, vendar še naprej zahteva dostop do vseh, kot to določajo ženevske konvencije.

Pozivi in obtožbe ZN prihajajo pred 31. obletnico razglasitve neodvisnosti Ukrajine v sredo, ko bo minilo tudi pol leta od začetka ruske invazije.

Na osrednji ulici Hreščatik v Kijevu je že razstavljenih na desetine kosov uničenih ruskih oklepnikov in vojaške opreme. Množičnih prireditev v prestolnici ne bo, saj oblasti svarijo, da bi Rusija lahko poskusila storiti "nekaj še posebej krutega" v prihodnjih dneh, kot so novi raketni napadi tudi v Kijevu.

Hkrati ameriško veleposlaništvo v Ukrajini opozarja, da bi lahko Rusija v prihodnjih dneh napadala civilno infrastrukturo in vladne objekte v Ukrajini. Ob tem je pozvalo državljane ZDA, naj nemudoma zapustijo državo.

V Kijevu so že razglasili prepoved zbiranja, v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, pa policijsko uro.

13.20 Bo pet držav prepovedalo vstop ruskim turistom?

"Ruskim turistom bi lahko prepovedali vstop v Estonijo, Latvijo, Litvo ter na Poljsko in Finsko, če EU ne bo sprejela prepovedi na ravni celotnega bloka," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis.

12.27 Ukrajinski kmetijski izvoz od začetka vojne prepolovljen

Izvoz osrednjih ukrajinskih kmetijskih pridelkov se je od začetka ruskega napada na Ukrajino februarja letos v medletni primerjavi zmanjšal za skoraj polovico. Pristanišča so blokirana, ogromne količine pridelkov so uničene ali pa so ostale nepobrane.

Ukrajinski kmetijski izvoz se je med 24. februarjem in 15. avgustom letos medletno zmanjšal s približno 19,5 milijona ton na deset milijonov ton, podatke ukrajinskega kmetijskega ministrstva povzema tiskovna agencija Reuters.

Pridelek žita se bo z lanskih rekordnih 86 milijonov ton letos predvidoma zmanjšal na okoli 50 milijonov ton. Foto: AP / Guliverimage Po podatkih ministrstva je sicer Ukrajina od 24. februarja do 15. avgusta izvozila 3,8 milijona ton koruze, 1,4 milijona ton sončničnih semen, skoraj milijon ton sončničnega olja in približno 640 tisoč ton pšenice.

Država, katere proizvodnja hrane naj bi lahko nahranila do 400 milijonov ljudi, je izvažala tudi ječmen, sojo ter olje, sončnične in sojine tropine.

Konec julija so v skladu z dogovorom med Moskvo in Kijevom, doseženim s posredovanjem Združenih narodov in Turčije, deblokirali tri ukrajinska črnomorska pristanišča. Kljub temu pa je ukrajinski kmetijski izvoz bistveno manjši kot pred vojno, ko je Ukrajina izvozila do šest milijonov ton žita na mesec.

Ukrajinsko ministrstvo za kmetijstvo je prejšnji teden objavilo, da je ukrajinski izvoz žita v sezoni 2022–2023 do 19. avgusta v primerjavi z letom prej nazadoval za 51,6 odstotka na 2,99 milijona ton. Izvoz žita v predhodnem tržnem letu, ki se je končalo 30. junija, pa je zahvaljujoč velikemu obsegu pošiljk pred rusko invazijo porasel za 8,5 odstotka na 48,5 milijona ton, še piše Reuters.

12.11 Rusija poostruje nadzor nad mediji 

Vodilno rusko internetno podjetje Yandex je v torek objavilo, da se je strinjalo, da bo prodalo svoj iskalnik novic in domačo stran yandex.ru tekmecu VK, s čimer bo verjetno dodatno omejilo ruski dostop do neodvisnih medijev.

Posel o celotnem deležu, v katerem bo Yandex prevzel sto odstotkov storitve dostave hrane Delivery Club, pomeni pomemben premik v ruski internetni krajini, pri čemer je Yandex prenesel nadzor nad distribucijo spletne vsebine na podjetje pod državnim nadzorom.

VK že upravlja največje rusko družbeno omrežje VKontakte, medtem ko je Moskva blokirala dostop do nekaterih tujih platform, kot sta Facebook in Instagram.

Rusko dolgoletno zatiranje neodvisnih medijev se je močno okrepilo, potem ko je Moskva 24. februarja v Ukrajino poslala vojake. Rusija je kmalu po invaziji sprejela zakon, ki prepoveduje, kar Moskva označuje kot lažne informacije o ruskih oboroženih silah, in ukinja zmožnost številnih medijskih organizacij, da svobodno poročajo.

11.36 Župan Dnepra je potrdil eksplozije v mestu

Župan Dnepra Boris Filatov je dejal, da na hiše padajo rakete. 

"Prosim, ostanite v zaklonišču. Obstajajo indici, da so rakete padle na zasebne hiše. Čakamo uradne informacije vojaške uprave," je sporočil.

9.13 Ruski poslanec se je odrekel hčeri zaradi izjav o vojni: "Prodala je družino in domovino"

Eduard Isakov je izjavil, da ima njegova hči, ki želi ustanoviti protivojno protestno gibanje v tujini, psihične težave. Poslanec v zgornjem domu ruske dume se je odrekel svoji hčerki in jo označil za izdajalko, potem ko je dala intervju, v katerem je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.

1/3⚡️ Russian Senator Eduard Isakov publicly renounced his daughter, because of her opposition to the war in Ukraine, the Russian media reports. pic.twitter.com/GNH5qgUkXi

— Flash (@Flash43191300) August 19, 2022

"Očitno je, da je prejemala denar od določenih medijev. Z drugimi besedami, prodala je svojega očeta, svojo družino in svojo domovino," je zapisal predstavnik Telegrama Eduard Isakov, ki kot senator predstavlja severno avtonomno okrožje Hanti-Mansijsk.

19. avgusta je o svoji najstarejši hčerki Diani Isakov na Telegramu zapisal: "Težko je izbrati besede, ko se izkaže, da je tvoja hčerka izdajalka."

Istega dne je 25-letna Isakova za Meduzo in BBC povedala, da je zapustila Rusijo in namerava v tujini ustanoviti protivojno protestno gibanje. Njena starša sta že dolgo ločena, rekla je, da z očetom nima "tesnega odnosa".

"Prevzemam odgovornost za svoje odločitve in dejanja ter delam, kar je v moji moči, da pomagam ljudem v Rusiji. Krivda nikomur ne koristi. Sprejemam preteklost in naredila bom vse, da stvari popravim," je dejala.

Isakov je izjavil, da "Diane ni vzgajal od njenega tretjega leta starosti". Zatrdil je, da ima psihične težave in da je "z njo težko komunicirati".

Ko je aprila izvedel, da se je udeležila protivojnih protestov v Sočiju, je skušal z evfemizmom Kremlja za agresijo na Ukrajino "razložiti nujnost posebne vojaške operacije" v Ukrajini.

"Predlagal sem ji, da obišče kraje vojaške slave sovjetskega ljudstva in se nauči zgodovine svoje države. Povabil sem jo, naj odpotuje v Donbas, pomaga ljudem, ki so osem let živeli v vojnih razmerah, in iz prve roke izve razloge za posebno vojaško operacijo," je dejal Isakov.

Od februarske invazije Moskve na Ukrajino je vojna razdelila številne ruske družine, pri čemer nekateri člani podpirajo Kremelj, drugi pa vojni nasprotujejo.

8.55 Poljski predsednik je prispel v Kijev

Poljski predsednik Andrzej Duda je prispel v Kijev na pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Pogovarjala se bosta o aktualnih vojnih razmerah v Ukrajini, gospodarski in humanitarni podpori ter dvostranskem sodelovanju, piše na Dudinem uradnem profilu na Twitterju.

Prezydent @AndrzejDuda na zaproszenie Prezydenta @ZelenskyyUa przebywa dziś w Kijowie. W czasie wizyty odbędą się dwustronne rozmowy Prezydentów oraz delegacji poświęcone sytuacji na 🇺🇦, wsparciu w wymiarze militarnym, ekonomicznym i humanitarnym oraz współpracy dwustronnej. pic.twitter.com/isQcEK1gdj

— Kancelaria Prezydenta (@prezydentpl) August 23, 2022

7.19 V napadu uničena kotlovnica v Mariupolu?

Ukrajinski viri poročajo, da so ruske sile napadle kotlovnico v južnem ukrajinskem mestu Mariupol. O napadu je poročal županov svetovalec Petro Andrjuščenko.

Adviser of the mayor of #Mariupol Petro Andryushchenko reports that the #Russian occupiers blew up a boiler house in the city. pic.twitter.com/mOYFO0O3HH

— NEXTA (@nexta_tv) August 23, 2022

7.07 ZDA: Rusija načrtuje nove napade na civilno infrastrukturo pred dnevom neodvisnosti

Rusija načrtuje nove napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in državne objekte, je opozoril uradnik ameriške obveščevalne službe.

Zaradi opozorila je Kijev ta teden prepovedal javna praznovanja v spomin na neodvisnost od sovjetske oblasti.

7.05 Putin odlikoval Darijo Dugino 

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o posmrtni podelitvi reda za hrabrost Dariji Dugini, so sporočili iz Kremlja.

"Za pogum in požrtvovalnost, izkazana pri opravljanju poklicne dolžnosti, odlikujte z redom za hrabrost Darjo Aleksandrovno Dugin, dopisnico nejavne delniške družbe Cargrad Media iz Moskve," je zapisano v odloku.

6.48 Evropo čaka huda zima: cene plina skočile v nebo, pretok močno zmanjšan

Zaradi pomanjkanja plina iz Rusije se Evropejci pripravljajo na hudo zimo. Pretok plina v Evropo je vse šibkejši. Julija je bil po mnenju strokovnjakov za približno 70 odstotkov manjši kot leto prej.

Vojna je povzročila "prvo pravo svetovno energetsko krizo v zgodovini," je dejal Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) in dodal, da je Evropa v epicentru krize.

Močno zmanjšan pretok plina po plinovodu Severni tok 1 med Rusijo in Nemčijo "bo v prihodnjih mesecih nihal med nič in 20 odstotki zmogljivosti, kar bo pozimi 2022/23 v Evropi povzročilo recesijo," napoveduje Matt Oxenford iz Economist Intelligence Unita.

Novice Ruski insajderji: Putin razmišlja o ekstremni opciji

Novice Škandal ruskega diplomata v Avstriji: trdi, da ga niso razumeli

Novice Dokler bo v elektrarni naša vojska, novega Černobila ne bo