Torek, 17. 3. 2026, 16.45
1 teden, 4 dni
Se okno priložnosti za Izrael zapira? To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,62
Izrael je tako močan na Bližnjem vzhodu, ker ima za seboj veliko podporo ZDA. Ali lahko upadanje podpore Izraelu med Američani v prihodnosti ogrozi izraelsko-ameriško zavezništvo? Na fotografiji: izraelski F-35.
Med številnimi razlagami, zakaj se je Donald Trump odločil za napad na Iran, je tudi ta, da je Izrael na nek način zvlekel ZDA v vojno proti Iranu. ZDA sicer tradicionalno veljajo za veliko izraelsko zaveznico, toda javnomnenjske ankete kažejo, da od obleganja Gaze naprej vse manj Američanov podpira Izrael. Zlasti velik je upad podpore Izraelu med mladimi Američani. Ali lahko Izrael v prihodnosti izgubi ameriško podporo?
Zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je ta teden objavila ameriška televizija NBC, kaže, da je v izraelsko-palestinskem konfliktu 40 odstotkov Američanov na strani Izraela, 39 odstotkov pa na strani Palestincev. Leta 2013 je bilo razmerje še 45 odstotkov proti 13 odstotkom v korist Izraela.
Velik upad podpore Izraelu med demokrati in neodvisnimi
Zlasti je velik upad podpore Izraelu med Američani, ki se prištevajo med demokrate (67 proti 17 odstotkom v korist Palestincev) ali neodvisne (37 proti 27 odstotkom v korist Palestincev). Republikanci na drugi strani podpirajo Izraelce: 69 proti 13 odstotkom.
Upad podpore Izraelu je velik zlasti med mladimi volivci. Med Američani, starimi od 18 do 34 let, jih le 13 odstotkov gleda na Izrael pozitivno, kar 63 odstotkov pa negativno. Preostali so nevtralni oziroma nimajo mnenja o Izraelu.
Izraelci lahko računajo na podporo med starejšimi Američani
Podobno je tudi v starostni skupini od 35 do 49 let (20 odstotkov pozitivno, 43 odstotkov negativno). Še vedno pa imajo večinoma pozitivno mnenje o Izraelu Američani, ki so starejši od 50 let.
Obleganje Gaze, v katerem je umrlo veliko ljudi, je verjetno zelo vplivalo na upad podpore Izraelu med Američani, zlasti med mlajšimi generacijami.
Najverjetneje je upad podpore Izraelu povezan z izraelskim uničevalnim obleganjem Gaze, ki se je začelo po vdoru pripadnikov Hamasa na jug Izraela oktobra 2023.
Vpliv Gaze na ameriško javno mnenje, zlasti na mlade Američane
Dolgotrajno obleganje Gaze, v katerem je umrlo tudi veliko civilistov, so lahko Američani spremljali tudi prek svetovnega spleta oziroma družbenih omrežij. To je novost v primerjavi s prejšnjimi desetletji, ko so bile glavni vir informacij televizije, ki so lahko bolje nadzorovale poročanje o bližnjevzhodnem konfliktu.
Zaradi upadajočega trenda podpore se pojavljajo domneve, da bo v prihodnje Izrael izgubil podporo ZDA (zanimivo, da je imela v času nastanka, leta 1948, judovska država večjo podporo komunistične Sovjetske zveze, ki je prek Češkoslovaške celo oboroževala Izraelce, pozneje pa je socialistični blok podpiral arabske države). ZDA in Izrael sta sporazum o medsebojni vojaški pomoči podpisala leta 1952.
Ali skuša Izrael izkoristiti čas, ko je ameriško okno priložnosti še odprto?
Nekateri zato domnevajo, da skuša Izrael z zdajšnjimi napadi na Iran, ki predstavlja veliko geostrateško grožnjo judovski državi, izkoristiti čas, ko ima še na voljo strateško podporo ZDA.
Donald Trump in Benjamin Netanjahu tesno sodelujeta. Nekateri Trumpovi kritiki so celo prepričani, da ima Netanjahu velik vpliv na ameriškega predsednika in da ga je prepričal, naj napade Iran.
Seveda pa je mogoče, da se bodo trendi obrnili in da bo v prihodnje podpora Izraelu začela naraščati.
Ugibanja o razlogih za Trumpovo vojno proti Iranu
Kot vemo, so se po izbruhu izraelsko-ameriške vojne proti Iranu 28. februarja pojavile številne razlage o vzrokih napada: od želje po strmoglavljenju trenutne iranske oblasti in uničenja iranskih jedrskih zmogljivosti do uničenja iranskih balističnih raket.
Pojavila pa se je tudi razlaga, da je Izrael na nek način zvlekel ZDA v vojno proti Iranu. Tako je med drugim demokratska kongresnica judovskega rodu Sara Jacobs v začetku marca na družbenem omrežju zapisala, da je Izrael ZDA prisilil k sodelovanju v napadu na Iran in da Iran za ZDA ni predstavljal neposredne grožnje.
Kritike protiizraelske (in protisemitske) desnice zaradi vojne proti Iranu
Veliko kritik Izraela in ameriške vojne proti Iranu se pojavlja tudi na republikanski desnici, čeprav njeni pripadniki večinoma podpirajo napad na Iran. Gre za vplivneže na svetovnem spletu, kot so odkriti občudovalec Adolfa Hitlerja in antisemitizma Nick Fuentes (njegovi privrženci, imenovani grojperji, naj bi imeli velik vpliv tudi med mladimi pripadniki Trumpove administracije), privrženka teorij zarot Candace Owens ter nekdanja voditelja na Fox News Tucker Carlson in Megyn Kelly.
Neokonservativni kritik Trumpove vojne
V zadnjih dneh je na svetovnem spletu mogoče najti tudi pogovor med neokonservativcem judovskega rodu Robertom Kaganom, nekdanjim republikancem (stranko je zapustil, ko je Trump postal republikanski predsedniški kandidat) in njegovim ideološkim kolegom Billom Kristolom.
Kagan med drugim omenja, da je Iran veliko večja grožnja za Izrael kot za ZDA. "Ko ljudje govorijo, da je Izrael veliki ameriški zaveznik v vojni proti Iranu, je tako, kot da bi rekli, da je bil Južni Vietnam veliki ameriški zaveznik v boju proti Severnemu Vietnamu. Bil je, toda bili smo tam, da smo branili Južni Vietnam."
Kaj se bo zgodilo, če bodo Američani umaknili podporo Izraelu?
Kagan se tudi sprašuje, ali bi Izraelu, če bo po morebitni menjavi oblasti v Teheranu vzpostavil regionalno hegemonijo, uspelo trajno vzdrževati to hegemonijo brez ameriške podpore.
Poteze, ki lahko škodijo Evropi?
Nedavno je v povezavi z Izraelom veliko prahu dvignila tudi izjava višjega raziskovalca na telavivskem Inštitutu za študije nacionalne varnosti Dannyja Citrinowicza. Ta je za britanski medij Financial Times glede izraelskih vojaških ciljev v Iranu dejal: "Če lahko izvedemo državni udar, odlično. Če imamo lahko ljudi na ulicah, odlično. Če imamo lahko državljansko vojno, odlično. Izraelu je vseeno, kakšna bo prihodnost ali stabilnost Irana."
Izrael torej po tej razlagi skuša čim bolj oslabiti Iran, čeprav bi to pomenilo morda državljansko vojno v Iranu, ki bi imela negativne posledice tudi za Evropo.
Že zdaj pa je jasno, da bo iransko zaprtje Hormuške ožine (ta zapora ni popolna, saj lahko tankerji, ki vozijo nafto na Kitajsko, nemoteno plujejo skozi ožino) povzročilo veliko gospodarske škode po svetu, tudi v Evropi.
Po informacijah so se Američani zavedali nevarnosti zapore ožine, a naj bi bil Trump prepričan, da bo iranska islamistična oblast po obglavitvi vodstva tako hitro razpadla, da ne bodo mogli izvesti zapore ožine.
