Četrtek, 11. 10. 2018, 16.33
5 let, 6 mesecev
Šarec pri Junckerju spet ostal brez pojasnil #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,92
10
Slovenski premier Marjan Šarec in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker
Vse kaže, da premier Marjan Šarec tako kot na nedavnem vrhu EU v Salzburgu tudi na sredinem obisku v Bruslju ni dobil pojasnil šefa Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, zakaj je ta prezrl mnenje lastne pravne službe v korist Slovenije, ko gre za arbitražni spor s Hrvaško. Medtem ko mednarodna pravnica Vasilka Sancin meni, da bo moral politično odgovornost za to kot predsednik komisije nositi Juncker, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da se slovenska politika v zadnjem obdobju preveč ukvarja s komisijo in arbitražo.
Predsednik vlade Marjan Šarec je na sredinem srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem predstavil slovenska stališča o arbitražnem sporu s Hrvaško in poudaril, da ga v prihodnosti zanima zgolj to, kako arbitražno razsodbo uresničiti v praksi.
Na vprašanje, ali je Junckerja tako kot na septembrskem vrhu EU v Salzburgu tudi tokrat prosil za pojasnila, zakaj ni ukrepal na podlagi mnenja lastne pravne službe, ki je pritrdila slovenskim stališčem, Šarec v Bruslju ni podal jasnega odgovora.
Sancinova: Politično odgovornost nosi Juncker
Slovenska javnost tako še vedno nima odgovora, zakaj Juncker internega dokumenta pravne službe v korist Slovenije ni uvrstil na sejo komisarjev. Strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin poudarja, da gre pri tem predvsem za politično odločitev:
"Predsednik komisije (Juncker, op. a.) bo moral nositi politično odgovornost, če ne sledi mnenjem pravne službe. Tožba Slovenije proti Hrvaški je zdaj pred Sodiščem EU, ki bo moralo odločati na podlagi prava, ne politike," razlaga Sancinova.
Strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin poudarja, da je arbitražna razsodba zavezujoča za vsako prihajajočo vlado v Sloveniji in na Hrvaškem, hkrati pa so razsodbo dolžni spoštovati tudi vsi preostali akterji v mednarodni skupnosti.
Na vprašanje, ali je kot mednarodna pravnica zadovoljna, ker Šarčeva vlada pri vprašanju uveljavitve arbitražne razsodbe sledi politiki svoje predhodnice, Sancinova odgovarja, da je mednarodni pravni okvir jasen ter da je arbitražna razsodba dokončna in pravno zavezujoča za vsako vlado, ki bo v prihodnje nastopila mandat v Sloveniji ali na Hrvaškem.
Obe državi in tudi vsi preostali akterji v mednarodni skupnosti so namreč po njenih dolžni spoštovati arbitražno razsodbo: "Državi sta pravno zavezani, preostali akterji pa so po načelu mirnega reševanja sporov, ki vključuje tudi obveznost spoštovanja zavezujočih in dokončnih razsodb, dolžni priznavati pomen tej razsodbi. Pričakujem, da bodo vse prihodnje vlade ravnale temu primerno."
Pogovori s Hrvaško so še vedno mogoči, a zgolj o uveljavitvi arbitražne razsodbe
Drugo vprašanje je, tako pravi Sancinova, ali je priložnost še za kak nadaljnji korak pri iskanju načinov za uveljavitev arbitražne razsodbe, morda tudi v dialogu s sosednjo državo. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji naj Slovenija privoli v morebitne pogovore s Hrvaško, Sancinova odgovarja, da mora Slovenija poudarjati, da razsodba velja, pravno zavezuje in da je dokončna, kar zadeva vsebino.
Hrvaški premier Andrej Plenković je slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca takoj po izvolitvi nove slovenske vlade povabil na obisk v Zagreb. Plenković je ob tem poudaril, da je dialog med Slovenijo in Hrvaško o vseh odprtih vprašanjih potreben.
"Pogovori s Hrvaško so mogoči pod pogojem, da se obe strani pogovarjata o uveljavitvi arbitražne razsodbe in reševanju drugih odprtih vprašanj. Arbitražna razsodba je pravno veljavno dejstvo, ki ga mora priznati tudi druga država, v tem primeru Hrvaška," dodaja Sancinova.
Rupel: Preveliko zanašanje na interno pravno mnenje je nesmiselno
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel na vprašanje, ali je Šarec pri predsedniku Evropske komisije že drugič zapored izvisel, saj mu očitno spet ni uspelo pridobiti Junckerjevih pojasnil o ignoriranju pravnega mnenja v korist Slovenije, odgovarja, da ga to nikakor ne bi razveselilo in da Šarcu tega ne bi privoščil.
Slovenska politika se po njegovih besedah ne bi smela preveč zanašati na omenjeno poročilo, saj gre za notranji oziroma interni dokument, ki nima prevelike teže. "Tukaj gre za napako. Če bi bil sam predsednik vlade ali minister, imam ne nazadnje pravico, da izberem dokumente, ki jih potem upoštevam ali pa ne. Jaz se ne bi zanašal na take stvari, morebiti bi celo zadevo za nekaj časa celo pustil pri miru, da se nekoliko ohladi," poudarja Rupel.
Nekdanji dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da se slovenska politika v zadnjem obdobju preveč ukvarja z arbitražo in da je preveliko zanašanje na interno pravno mnenje v prid Slovenije napaka.
Po njegovem mnenju se je slovenska politika znašla v položaju, ki ni najboljša niti z vidika odnosov s komisijo. Rupel si želi, da bi bili odnosi s komisijo v prihodnje bolj sproščeni in da bi napetost, ki po njegovem mnenju v tem trenutku obstaja na relaciji med Brusljem in Ljubljano in nikakor ni dobra, izginila.
"V zadnjem času se preveč ukvarjamo z arbitražo. Gre za to, da Slovenija zdaj z vso silo pritiska na Hrvaško, da bi ta izvršila neko razsodbo, ki je v našo škodo. Nisem prepričan, da je to dobra politika," je prepričan nekdanji dolgoletni šef slovenske diplomacije.
Razlogi Avstrije za nadzor na meji so za Slovenijo nesprejemljivi
Za veliko slabe volje in negodovanja je prejšnji mesec v Sloveniji poskrbela tudi napoved severne sosede Avstrije, ki je napovedala, da ne namerava opustiti nadzora na južni meji s Slovenjo. Z Dunaja so sporočili, da bodo v začetku novembra nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo podaljšali še za pol leta, med razlogi za podaljšanje nadzora pa so navedli notranjo varnost v Avstriji.
Avstrijska vlada je nedavno napovedala, da bo 11. novembra še za pol leta podaljšala nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo.
Premier Šarec na sredinem obisku v Bruslju javno ni navedel stališča Slovenije, da je takšen ukrep Avstrije nesorazmeren in nepotreben. Kot poudarja Rupel, gre pri tem omenjenem vprašanju za resno temo na ravni EU oziroma za to, ali bomo znotraj Unije v prihodnje imeli schengen v obstoječi obliki ali meje z nadzorom, kot smo ga poznali pred uvedbo schengna.
"To je zelo resna zadeva. Predsednik vlade in zunanji minister bi morala vztrajati, da se ta zadeva reši in obravnava ter da se pristojni na ravni EU odločijo, kaj bo z usodo obstoječega schengenskega sistema. Menim, da ima Avstrija svoje razloge, zakaj tako ravna, vendar menim, da so ti razlogi za slovensko politiko popolnoma nesprejemljivi," pravi Rupel.
"Sestanek z Merklovo bo najbrž težak"
Spomnimo, da se premier Šarec v petek odpravlja v Berlin, kjer se bo srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Rupel meni, da gre za zelo pomemben obisk, katerega razplet je težko napovedati, prepričan pa je, da bo "ta sestanek najbrž težak".
"Zgodi se lahko, da bo kanclerka našemu predsedniku vlade malo navila ušesa, če se izrazim nekoliko bolj sproščeno. Za to obstaja več razlogov oziroma je na mizi vprašanj, ki zadevajo EU, privatizacijo in vprašanja NLB v Sloveniji, navsezadnje tudi slovenske notranje politike. Merklova, ki spada v drugo politično skupino kot slovenska vlada, je najbrž zelo začudena nad tem, da glavni akterji pri sestavi vlade niso upoštevali tiste stranke, ki je zmagala na volitvah," meni nekdanji slovenski zunanji minister.
Dimitrij Rupel meni, da ima nemška kanclerka za slovenskega predsednika vlade veliko vprašanj, tudi v povezavi z nadaljevanjem privatizacije in povolilnim dogajanjem v Sloveniji.
Po njegovih besedah bosta predsednika vlad verjetno govorila tudi o sodelovanju Nemčije in Slovenije na obrambnem področju oziroma načrtovanem nakupu osemkolesnikov boxer, ki naj bi jih Slovenija kupila v Nemčiji: "To se mi zdi dobra ideja. Sam namreč nisem naklonjen temu, da bi Slovenija vojaško opremo kupovala v državah, ki niso članice Nata. Pri tem imam v mislih Finsko."
Hkrati Rupel poudarja, da bi si želel, da bi predsednik vlade srečanja in sestanke z visokimi predstavniki institucij EU ter držav članic EU izkoristil tudi za to, da bi uveljavil slovensko idejo o prihodnjem razvoju evropske povezave. "Omenjenih idej in analiz v naši politiki ne vidim, to obžalujem," še dodaja dolgoletni šef slovenske diplomacije.
10