SiolNET. Novice Svet
4,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prekleta država, ki ji pravijo pokopališče imperijev

4,29

termometer

Ameriško vojaško oporišče Bagram v Afganistanu
Umik ameriške vojske iz Afganistana je sprožil veliko ofenzivo talibanov, ki se končuje s padcem Kabula. V Afganistanu je od leta 2001 umrlo nekaj več kot 2.300 ameriških vojakov, zasedba države je požrla tudi na stotine milijard dolarjev. Na fotografiji: ameriško vojaško letališče v afganistanskem kraju Bagram, ki ga je ameriška vojska zapustila julija letos. Foto: Guliverimage

Afganistan je nekakšna prekleta država, saj krvavi spopadi tam divjajo nepretrgoma od leta 1978 naprej. Je država spodletele modernizacije in demokratizacije, v kateri imajo protizahodni islamisti izjemno močno podporo. Velja za pokopališče imperijev, številni so tudi prepričani, da je Sovjetska zveza izgubila hladno vojno prav v gorah Hindukuša.

Afganistan je zadnje dneve v središču pozornosti svetovne javnosti. Razlog za zaskrbljenost Zahoda so hitri uspehi islamističnih talibanov, ki po umiku ameriške vojske osvajajo mesta kot po tekočem traku. V njihovih rokah je zdaj tudi prestolnica Kabul. Ti bliskoviti talibanski uspehi so za številne neprijetno presenečenje.

Afganistanski komunisti so se dlje časa upirali islamistom

Predvidevanja so bila, da bodo talibani, ti so prej obvladovali velik del afganistanskega podeželja, težje osvajali mesta oziroma urbana središča. Številni pri tem vlečejo primerjave z umikom sovjetske Rdeče armade iz Afganistana.

Islamistični protest Novice Kako je islamizem napovedal vojno Zahodu

Zadnji sovjetski vojaki so se iz države umaknili februarja 1989, afganistanska prosovjetska komunistična oblast pa se je še nekaj let upirala islamističnim mudžahedom, ki sta jih podpirale ZDA in Pakistan. Prosovjetska oblast je padla šele po treh letih po umiku sovjetske vojske – aprila 1992.

Prozahodna oblast ni pognala korenin

Hitrost talibanskih uspehov po svoje kaže, da Zahodu z ZDA na čelu po padcu talibanskega režima decembra 2001 v Afganistanu ni uspelo vzpostaviti kakšne trdne domače demokratične oblasti, ki bi imela veliko podporo prebivalstva.

Talibani so bili najprej islamistično gibanje učencev verskih šol (talib v arabščini pomeni učenec). Do leta 1996 so zasedli Kabul in večino države. Leta 2001 so jih Američani skupaj z afganistanskimi zavezniki vrgli z oblasti, zaradi česar so začeli z gverilskim vojskovanjem. Talibani so bili najprej islamistično gibanje učencev verskih šol (talib v arabščini pomeni učenec). Do leta 1996 so zasedli Kabul in večino države. Leta 2001 so jih Američani skupaj z afganistanskimi zavezniki vrgli z oblasti, zaradi česar so začeli z gverilskim vojskovanjem. Foto: Reuters

Prav nasprotno: zdi se, da imajo talibani več podpore med afganistanskim prebivalstvom kot strmoglavljena prozahodna oblast v Kabulu. Strogi islam, ki ga zagovarjajo talibani, je, kot kaže, bolj privlačen za večino Afganistancev kot demokracija v zahodnem slogu.

Primerjave z umikom Američanov iz Vietnama

Drugače si je težko razlagati tako hitre uspehe talibanov na eni strani in tako hitro podiranje uradnih afganistanskih oblastnih in vojaških struktur na drugi strani. V zadnjih dnevih je bilo več kot očitno, da prozahodna afganistanska oblast brez vojaške podpore ZDA oziroma Zahoda ne more ustaviti talibanov.

Dunaj Novice Kako se islamisti kalijo v prestolnici Balkana

Številni že trdijo, da je umik ZDA iz Afganistana za Američane takšna sramota, kot je bil skorajda brezglavi umik (beg) iz Južnega Vietnama leta 1975. Še zlasti, ker se je zgodil tako imenovani črni scenarij, saj so talibani zavzeli Kabul in vzpostavili oblast nad večino Afganistana že pred 11. septembrom, ko bo dvajseta obletnica terorističnega napada Al Kaide na New York in Pentagon.

Osama bin Laden najde zavetje pri talibanih

Ta teroristični napad je zasnoval vodja Al Kaide Osama bin Laden, ki je pod varstvom talibanov živel v Afganistanu, od koder je vodil operacije po svetu. To je bil tudi razlog, da so ZDA oktobra 2001 začele najprej letalske napade na Afganistan, nato pa so s pomočjo protitalibanskega Severnega zavezništva s kopenskimi operacijami zrušile talibansko oblast v Kabulu.

Al Kaida, ki je imela sedež v Afganistanu, je 11. septembra 2001 izvedla teroristični napad na newyorškega dvojčka in Pentagon. Zaradi napada so ZDA mesec pozneje začele z invazijo na Afganistan. Al Kaida, ki je imela sedež v Afganistanu, je 11. septembra 2001 izvedla teroristični napad na newyorškega dvojčka in Pentagon. Zaradi napada so ZDA mesec pozneje začele z invazijo na Afganistan. Foto: Reuters

Toda talibani, ti so oblast v Kabulu prvič prevzeli leta 1996, so se izkazali za trdožive nasprotnike. Ostali so dejavni zlasti na jugu in vzhodu države, na robu paštunskega etničnega ozemlja (Paštuni so največja etnična skupina v Afganistanu), od koder so do leta 2006 razširili svojo delovanje na skoraj vso paštunsko etnično ozemlje.

Talibani prevzemajo nadzor nad podeželjem

Do leta 2018 naj bi bili talibani, ki imajo oporo zlasti na strogo konservativnem in globoko vernem podeželju, po poročanju BBC odkrito dejavni že na sedemdesetih odstotkih afganistanskega ozemlja. Bliskoviti uspehi zadnjih dni so tako samo pika na i večletnim vojaškim uspehom talibanov proti oblasti v Kabulu.

Chris Noel Novice Svetlolasa lepotica in njen srhljivi sadistični ljubimec

Sloves pokopališča imperijev

Za številne je ameriški neuspeh proti talibanom še en dokaz več, da ima Afganistan upravičeno sloves pokopališča imperijev. V Afganistanu so si namreč polomili zobe Britanci (v 19. stoletju) in Sovjeti (1979-1989). Dolgoletna, krvava in neuspešna vojna proti mudžahidom v Afganistanu je bila tudi eden od razlogov za propad Sovjetske zveze.

Ahmad Šah Masud (levo) je bil eden od vodij mudžahidov, ki so se bojevali proti sovjetski vojski in afganistanskim komunistom. Že leta 1975 je sodeloval v spodleteli islamistični vstaji proti afganistanskemu predsedniku Daudu Kanu, ki je leta 1973 odpravil kraljevino in ustanovil republiko. Leta 1978 je znova sodeloval v islamistični vstaji. Na Zahodu so Šaha Masuda in njegov boj proti Sovjetom zelo cenili. Wall Street Journal ga je opisal kot "Afganistanca, ki je dobil hladno vojno". Septembra 2001 je bil žrtev atentata Al Kaide. Nekaj mesecev pred tem se je v Bruslju sestal s Špancem Javierjem Solano (desno), tedanjim visokim predstavnikom EU za zunanjo politiko. Ahmad Šah Masud (levo) je bil eden od vodij mudžahidov, ki so se bojevali proti sovjetski vojski in afganistanskim komunistom. Že leta 1975 je sodeloval v spodleteli islamistični vstaji proti afganistanskemu predsedniku Daudu Kanu, ki je leta 1973 odpravil kraljevino in ustanovil republiko. Leta 1978 je znova sodeloval v islamistični vstaji. Na Zahodu so Šaha Masuda in njegov boj proti Sovjetom zelo cenili. Wall Street Journal ga je opisal kot "Afganistanca, ki je dobil hladno vojno". Septembra 2001 je bil žrtev atentata Al Kaide. Nekaj mesecev pred tem se je v Bruslju sestal s Špancem Javierjem Solano (desno), tedanjim visokim predstavnikom EU za zunanjo politiko. Foto: Reuters

Razlog, da je Afganistan tako trd oreh, je treba iskati v njegovi zemljepisni odmaknjenosti in nedostopnosti (to je zelo gorata država) ter družbeni in gospodarski zaostalosti. V 19. stoletju so Britanci iz sosednje Indije (ta je vključevala tudi današnji Pakistan) želeli zavojevati gorati Afganistan, a jim to ni popolnoma uspelo.

Afganistan kot del britansko-sovjetske velike igre

Leta 1842 je britanska vojaška odprava v prvi britansko-afganistanski vojni doživela poraz, ki je postal v Veliki Britaniji znan kot disaster in Afghanistan (sl. polom v Afganistanu). Britanski poskus osvojitve je bil del tako imenovane "velike igre" (ang. great game). To je bil britanski poskus ustavitve širjenja ruskega imperija iz osrednje Azije na območje južne Azije.

Zemljevid svet Novice Velika zarota, ki je spremenila svet

V drugi britansko-afganistanski vojni leta 1880 je Britancem uspelo podrediti Afganistan. Ta je priznal britansko nadoblast in pristal, da bo del vmesnega območja med britanskim in ruskim imperijem. Britanski nadzor nad emiratom Afganistan je trajal do leta 1919. Tega leta je izbruhnila tretja britansko-afganistanska vojna oziroma vojna za neodvisnost, kot so ji rekli Afganistanci. Britanci so bili na koncu poraženi in so morali Afganistanu priznati status neodvisne države.

Vstaja islamistov proti modernizaciji

Leta 1919 je vladar Afganistana postal emir Amanulah Kan, ki se je pozneje razglasil za kralja. Bil je zagovornik modernizacije v slogu turškega voditelja Mustafe Kemala Atatürka. Med drugim je nasprotoval nošenju burk (tradicionalnih afganistanskih islamskih ženskih oblačil, ki zakrivajo vso telo z obrazom vred) in ženskam odprl vrata šol.

Prva islamistična vstaja v Afganistanu leta 1928 je izbruhnila tudi zato, ker je kralj Amanulah Kan nasprotoval nošenju burk. Talibani seveda ravno nasprotno zapovedujejo nošenje le-teh. Prva islamistična vstaja v Afganistanu leta 1928 je izbruhnila tudi zato, ker je kralj Amanulah Kan nasprotoval nošenju burk. Talibani seveda ravno nasprotno zapovedujejo nošenje le-teh. Foto: Reuters

Kraljevi modernizaciji afganistanske družbe so se uprli islamisti. Leta 1928 je izbruhnila državljanska vojna, ki se je naslednje leto končala z zmago islamistov. Ti so zavzeli prestolnico Kabul, kralj Amanulah se je odpovedal kroni in odšel v Evropo. Tu je leta 1960 tudi umrl – po nekaterih podatkih v Italiji, po drugih v Švici.

Padec monarhije in približevanje Moskvi

Leta 1953 je v Afganistanu zavladal Mohamed Daud Kan. Bil je paštunski nacionalist in je želel Afganistanu priključiti tudi dele Pakistana, na katerih živijo Paštuni. Politično se je kot premier povezal z Moskvo, uvajal je tudi socialne reforme in modernizacijo.

Ruski predsednik Novice Putinov strah pred grozljivim orožjem

Krvavi komunistični državni udar in vdor sovjetske vojske

Premier je bil do leta 1963, leta 1973 pa je s pomočjo vojske in komunistov izvedel državni udar in znova zavladal. Odpravil je monarhijo in postal prvi predsednik Afganistana. Imel je podporo v urbanih središčih. Kot avtokrat je vladal do aprila 1978, ko so oblast v krvavem državnem udaru s pomočjo vojske prevzeli afganistanski komunisti. Ti so tudi umorili Daud Kana. Vladar Afganistana je postal komunist Hafizulah Amin, ki je krvavo obračunaval s svojimi političnimi nasprotniki.

Afganistanski mudžahidi se brez vojaške pomoči ZDA verjetno ne bi mogli dolgotrajno upirati sovjetski vojski. Tehtnico na stran mudžahidov so prevesile ameriške protiletalske rakete stinger, ki so jih Američani mudžahidom začeli dobavljati leta 1986. V času hladne vojne se je tako oblikovalo protisovjetsko in protikomunistično zavezništvo med islamisti in ZDA, ki pa se je končalo kmalu po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze. Na fotografiji: afganistanski mudžahidi v Beli hiši pri takratnem ameriškem predsedniku Ronaldu Reaganu. Afganistanski mudžahidi se brez vojaške pomoči ZDA verjetno ne bi mogli dolgotrajno upirati sovjetski vojski. Tehtnico na stran mudžahidov so prevesile ameriške protiletalske rakete stinger, ki so jih Američani mudžahidom začeli dobavljati leta 1986. V času hladne vojne se je tako oblikovalo protisovjetsko in protikomunistično zavezništvo med islamisti in ZDA, ki pa se je končalo kmalu po padcu berlinskega zidu in razpadu Sovjetske zveze. Na fotografiji: afganistanski mudžahidi v Beli hiši pri takratnem ameriškem predsedniku Ronaldu Reaganu. Foto: Wikimedia Commons

Afganistanska komunistična oblast je naletela na hud odpor islamistov, ki so bili znani kot mudžahidi (kar pomeni džihadisti), hkrati pa so se začeli tudi hudi spori znotraj afganistanske komunistične stranke. Leta 1979 so v Afganistan stopile sovjetske vojaške enote. A te niso mogle streti mudžahidov, ki so imeli podporo ZDA in Pakistana. V Afganistan so se prihajali bojevat proti Rdeči armadi tudi številni islamisti iz drugih držav, na primer zgoraj omenjeni Savdijec bin Laden.

Umik Sovjetov, državljanska vojna in vzpon talibanov

Sovjetske enote so bile v državi do leta 1989. V tem času je umrlo nekaj manj kot 15 tisoč sovjetskih vojakov. V vojni je umrlo več kot milijon Afganistancev, številni so tudi zbežali v sosednji Pakistan ali se razselili po državi. Po umiku sovjetske vojske je od leta 1989 do 1992 trajala državljanska vojna med levičarsko oblastjo v Kabulu in različnimi islamističnimi skupinami.

Ingolstadt Novice Je to skrivnostna organizacija, ki iz ozadja vlada svetu?

Po padcu Kabula je izbruhnila državljanska vojna med islamističnimi skupinami. Od leta 1994 naprej so bili vse uspešnejši talibani. Ti so nastali med afganistanskimi begunci v Pakistanu. Leta 1996 so talibani, ki so imeli oporo med Paštuni, zasedli Kabul. Njihov vodja je bil enooki mula Mohamed Omar

Talibanski verski fanatizem

Niso pa imeli talibani oblasti nad vso državo. Na severu so se jim upirali Uzbeki pod vodstvom generala Abdula Rašida Dostuma in Tadžiki pod vodstvom Ahmada Šaha Masuda. Tega je Al Kaida umorila 9. septembra 2001, dva dni pred napadom na New York.

Videoposnetek o talibanskem uničenju kipov Bude v Bamijanu:

Talibani so uvedli v državi strogo islamsko ureditev (med drugim so zapovedali burke in neusmiljeno kaznovali vse, ki so kršili šeriatsko pravo) in sprožili po svetu veliko ogorčenje, ko so marca 2001 uničili dva velika kipa Bude, vklesana v 6. in 7. stoletju v skalo v kraju Bamijan. Pred prihodom arabskih muslimanskih osvajalcev konec 7. stoletja so namreč v Afganistanu cvetele različne religije: budizem, hinduizem in zoroastrstvo.

Strah pred islamskim terorizmom in begunsko krizo

Z zmago talibanov se bo Afganistan, ki je v stalni državljanski vojni že od leta 1978 naprej, verjetno vrnil v čase pred ameriškim napadom. Številni se bojijo, da bo država znova postala središče mednarodnega islamskega terorizma in da bo prišlo do begunskega vala proti Evropi v slogu leta 2015 in 2016.

Hijena Novice Skrivnostna ženska, ki jo je sredi Evrope raztrgalo krdelo hijen Wolfgang Streeck Novice Mož, ki trdi, da je EU obsojena na propad Melania Trump Novice Je to mož, ki bo morda rešil Melanio Trump?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin