Petek, 6. 11. 2020, 22.05
3 leta, 5 mesecev
Kako se islamisti kalijo v prestolnici Balkana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,06
30
Dunaj je že stoletja povezan z Balkanom. Avstrijski cesarji so vladali tudi delu Balkanskega polotoka, zdaj pa je v mestu veliko priseljencev iz balkanskih držav, ki so sem prišli v zadnjih desetletjih. Mestu zato nekateri pravijo tudi prestolnica Balkana ali največje balkansko mesto.
Strelski pohod na Dunaju, ki ga je v ponedeljek zvečer izvedel islamski radikalec, ni veliko presenečenje. Že nekaj let je mesto ob Donavi, ki ga nekateri zaradi velikega števila priseljencev z Balkanskega polotoka malce šaljivo imenujejo prestolnica Balkana, eno od močnih islamističnih središč.
Že nekaj dni pred krvavim strelskim pohodom 20-letnega mladeniča albanskega rodu Kujtima Fejzulaija (tudi Kujtim Fejzullahu) se je na Dunaju zgodil versko spodbujen izgred. Pretekli četrtek je namreč v katoliško cerkev sv. Antona v okraju Favoriten, v katerem živi veliko priseljencev, vstopila skupina okoli 50 mladih.
Razgrajanje v cerkvi
Mladeniči, ki so bili večinoma turškega, pa tudi sirskega in afganistanskega rodu, so kričali Allahu Akbar (sl. Alah je velik), brcali klopi v cerkvi in se znesli nad spovednico. Ko so se podali proti oltarju, je župnik poklical policijo. Ta je po prihodu popisala nekaj mladih razgrajačev, večina se je že predtem razbežala.
Dva dni pozneje, v soboto zjutraj, je v slovito dunajsko stolnico sv. Štefana vstopil 25-letni afganistanski državljan ter prestrašil vernike s kričanjem islamskih parol in vzkliki Alah je velik. Ljudi v stolnici so iz preventivnih razlogov evakuirali, okolico ogradili, policija pa je prečesala cerkev. Mladi Afganistanec naj bi bil duševno moten.
Morilski strelski pohod
Potem je v ponedeljek, zadnji dan pred policijsko uro in zapiranjem javnega življenja zaradi pandemije, šel na strelski pohod po dunajskih ulicah mladi Albanec z avstrijskim in severnomakedonskim potnim listom. Zaradi njegovih strelov so umrli štirje ljudje, 23 je bilo ranjenih. V spopadu s policijo je na koncu umrl tudi sam.
Večetnična avstrijska prestolnica
Po demografskih podatkih je leta 2019 na Dunaju živelo skoraj 1,9 milijona ljudi. Od teh jih ima, na primer, skoraj 102 tisoč korenine v Srbiji, nekaj več kot 76 tisoč Dunajčanov ima turške korenine, okoli 40 tisoč jih ima korenine v BiH, prav toliko v Romuniji, skoraj 28 tisoč na Hrvaškem, okoli 25 tisoč v Siriji in skoraj 21 tisoč v Bolgariji.
Po podatkih iz leta 2016 je takrat v Avstriji živelo 700 tisoč muslimanov, kar je predstavljalo osem odstotkov celotnega avstrijskega prebivalstva. Na fotografiji vidimo islamski center na Dunaju.
Na Dunaju živi tudi okoli 7.000 državljanov Kosova, okoli 1.300 državljanov Albanije in nekaj več kot deset tisoč severnomakedonskih državljanov. To pomeni, da v mestu živi tudi številčna albanska skupnost. V avstrijski prestolnici med drugim živi skoraj 18 tisoč državljanov Afganistana.
Kujtim Fejzulai umoril tudi rojaka
Glede na veliko število tujcev oziroma avstrijskih državljanov tujih korenin ni presenetljivo, da so bile tudi žrtve Kujtima Fejzulaija z različnih koncev sveta. Eden od štirih ubitih je bil po poročanju albansko pišočih spletnih medijev 20-letni severnomakedonski državljan Nexhip Vrenezi, po rodu Albanec iz kraja Velešta, ki je nekaj kilometrov oddaljen od Ohridskega jezera. Menda naj bi prihajal iz istega kraja kot Fejzulaijeva mama.
Preostale tri smrtne žrtve islamističnega strelskega pohoda so bili avstrijski državljan, natakarica iz Nemčije in lastnik nekega lokala, ki je bil po rodu iz Kitajske.
Avstrijski džihadistični dekleti
Mladi Fejzulai se je seveda radikaliziral v Avstriji, kar pa ni presenečenje. Že pred leti je bila naša severna soseda v središču pozornosti svetovnih medijev zaradi dveh deklet, ki sta bili del avstrijske džihadistične scene in sta se tudi pridružili zloglasni Islamski državi.
Tako kot druga zahodnoevropska velemesta ima tudi Dunaj močno islamistično sceno. Na fotografiji vidimo islamiste, ki v avstrijski prestolnici leta 2012 protestirajo proti karikaturam islamskega preroka Mohameda.
To sta bili najstnici bosanskih korenin Samra Kešinović in Sabina Selimović (njuni starši so v Avstrijo prišli kot begunci v času vojne v BiH), ki sta aprila 2014 z Dunaja prek Turčije zbežali v Sirijo. Tam sta se poročili s čečenskima pripadnikoma Islamske države.
Neznana usoda mladih džihadistk
A že po nekaj mesecih naj bi menda postali razočarani nad življenjem v samooklicanem kalifatu in sta se želeli vrniti. Samro naj bi leta 2015, ko je bila stara 17 let, do smrti pretepli pripadniki Islamske države, ko je želela zbežati iz prestolnice Rake, Sabina pa naj bi ostala zvesta Islamski državi in naj bi umrla v bojih leta 2019.
Po drugih virih sta dekleti, ki sta v Siriji rodili nekaj otrok, še živi. Po poročanju avstrijskih medijev sta oktobra lani iz kurdskega taborišča za pripadnike Islamske države na severu Sirije v Avstrijo prišla otroka Sabine Selimović, ki so ju potem dali Sabininim staršem.
Islamistični pridigar sovraštva do nevernikov
Obe dekleti sta v času bivanja v Islamski državi, dokler se nista naveličali džihada, na družbenih omrežjih zagovarjali pobijanje nevernikov, tj. nemuslimanov. Najstnici naj bi za radikalni islam navdušil pridigar Mirsad Omerović, čeprav je ta to zanikal. Pozneje je tudi avstrijsko sodišče avstrijskemu časniku Österreich prepovedalo pisati, da je Omerović odgovoren za odhod obeh najstnic v Sirijo.
Islamist Kujtim Fejzulai se je rodil na Dunaju, po očetovi strani pa ima korenine v vasi Čelopek, ki leži blizu severnomakedonskega mesta Tetovo. Številni Albanci so se v zadnjih letih iz Severne Makedonije, tako kot iz sosednjega Kosova, preselili v zahodnoevropske države. A kot poudarja graški zgodovinar in albanolog Robert Pichler, večje povezave severnomakedonskih Albancev z Zahodom niso povzročile samo sekularizacije, ampak tudi nasprotne trende – islamizacijo.
Omerović, ki so ga avstrijski mediji označili za najbolj nevarnega pridigarja, je bil leta 2016 v Gradcu obsojen na 20 let ječe, in sicer zaradi članstva v teroristični organizaciji in sodelovanja pri novačenju prostovoljcev za Islamsko državo.
Zagovornik Al Kaide in Osame bin Ladna
Omerović, ki je znan tudi pod vzdevkom Ebu Tejma, se je rodil pred okoli 38 leti v kraju Tutin v Sandžaku. Nekaj časa je živel v Bosni, po razpadu Jugoslavije pa odšel na Dunaj. Omerović, ki ima srbsko državljanstvo, je začel pridigati po mošejah v Avstriji in na jugu Nemčije. Javno je med drugim hvalil Osamo bin Ladna in teroristično organizacijo Al Kaida.
Postal je ključen mož tako imenovane bosanske celice islamistov, ki ima svoje središče v dunajskem okraju Meidling. Omerovića so aretirali leta 2014. Lani so Avstrijci aretirali tudi njegovega rojaka iz Tutina Nedžada Balkana, ki ima bosansko državljanstvo. Nedžada Balkana so obtožili novačenja prostovoljcev za Islamsko državo, članstva v zločinski organizaciji in protidržavnega delovanja.
Džihadist iz Sandžaka
V avstrijski prestolnici se je radikaliziral tudi Mevlid Jašarević iz Novega Pazarja v Sandžaku. Jašarevića, ki se je islamističnim skrajnežem vahabitom pridružil leta 2008 in naj bi se poznal z Nedžadom Balkanom, so Avstrijci leta 2009 izgnali v Srbijo. Jašarević je leta 2011 v Sarajevu streljal na ameriško veleposlaništvo.
Mediji so pred leti poročali, da se na Dunaju zbira denar tamkajšnjih muslimanov in tudi denar Savdijcev, s katerim med drugim financirajo vahabitske skupnosti v BiH. Medijsko razvpita je bila vas Gornja Maoča, kjer so vahabiti (pripadniki ene od radikalnih vej islama) pred leti na eno od hiš provokativno razobesili zastavo Islamske države. V vasi je pridigal tudi imam Bilal Bosnić, ki so ga leta 2015 obsodili na sedem let zapora zaradi javnega spodbujanja terorizma. Bosnićeva aretacija je bila del avstrijsko-bosanske policijske operacije, ki je bila usmerjena proti islamistični bosanski celici.
Iz Avstrije je v Sirijo v času državljanske vojne odšlo veliko prostovoljcev. Do oktobra 2015 naj bi tako v Sirijo odšlo okoli 300 avstrijskih državljanov, ki so se v sirski državljanski vojni borili na strani Islamske države. Leto pozneje je bilo po ocenah avstrijske policije v državi okoli 250 ljudi, ki so imeli povezave z Islamsko državo.
Avstrijski Čečeni
Ti islamistični prostovoljci so bili večinoma po rodu iz Čečenije in Bosne, pri čemer so Čečeni predstavljali kar polovico prostovoljcev, ki so iz Avstrije odšli v Sirijo. Kot je pred leti pisal avstrijski časnik Wiener Zeitung, v Avstriji živi okoli 30 tisoč čečenskih beguncev, od tega polovica na Dunaju. V našo severno sosedo so prišli kot begunci v času rusko-čečenskih vojn.
30