Torek, 14. 10. 2014, 13.49
7 let, 12 mesecev
Noseči džihadistki želita nazaj na Dunaj. Kakšna kazen ju čaka?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
"Ni mogoče sprejeti, da bi vsako potovanje v Sirijo že pomenilo sodelovanje v terorističnih bojnih enotah. Krivdo je treba dokazati od primera do primera," meni strokovnjak za kazensko pravo Andreas Venier.
Obe dekleti, 17-letna Samra Kešinović in 15-letna Sabina Selimović, sta izginili aprila letos. Po navedbah njunih staršev, beguncev iz BiH, ki so se v Avstrijo zatekli v 90. letih prejšnjega stoletja, sta pred tem napovedali, da se želita v Siriji boriti v imenu islama. V preteklih tednih so se pojavili dokazi, da sta živi – na fotografijah, ki so bile objavljene na Facebooku in naj bi bili njuni, sta sicer celoti zakriti.
Avstrijski mediji so pred dnevi poročali, da naj bi se dekleti, ki sta v Siriji živeli z borci Islamske države in zanosili, želeli vrniti domov. Predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva je dejal, da je za vrnitev deklet v Avstrijo verjetno prepozno. "Največja težava je s tistimi, ki se vrnejo v Avstrijo. Ko enkrat odidejo, je vrnitev skoraj nemogoča," je dejal Karl-Heinz Grundböck.
Prek Interpola dekleti še vedno iščejo kot pogrešani. V avstrijskem notranjem ministrstvu so ob tem pojasnili, da proti vsem džihadistom, ki se vrnejo, poteka preiskava zaradi suma terorizma.
V Avstriji je kaznivo že sodelovanje v teroristični organizaciji, kar bi lahko po oceni Venierja pomenilo, da je lahko kaznivo tako podpiranje Islamske države v Siriji in Iraku kot tudi posredovanje informacij terorističnim organizacijam. "Vendar pa morajo za to obstajati jasni dokazi," opozarja omenjeni strokovnjak za kazensko pravo iz Innsbrucka.
Če bi Sabini in Samri dokazali sodelovanje v teroristični skupini, jima kot mladoletnima grozi do pet let zapora, kar je najvišja mogoča kazen za mladoletne v Avstriji. Ob tem Venier opozarja, da obstajajo olajševalne okoliščine, kot sta npr. zastraševanje ali zapeljevanje tretje osebe. Prav tako se lahko tožilstvo, če krivda ni huda, odloči za družbenokoristno delo. Sodišče lahko tudi zavrže obtožnico. Dekletoma bi lahko tudi v primeru obsodbe grozile zgolj "mile sankcije", je še dejal Venier.
