Ukrajina in Rusija nadaljujeta medsebojne napade

21.16 Fedorov: 200.000 vojakov je dezertiralo, dva milijona se jih je izognilo mobilizaciji

Ukrajina ocenjuje, da je 200.000 njenih vojakov prostovoljno zapustilo službo, medtem ko jih približno dva milijona iščejo zaradi izogibanja vojaški službi, je razkril novoimenovani obrambni minister Mihajlo Fedorov v ukrajinski radi tik pred glasovanjem o njegovi potrditvi, poroča CNN.

Ukrajinska vojska je že leta pod velikim pritiskom pri obrambi države pred veliko večjim nasprotnikom. Razmere na fronti so težke, ukrajinske enote pa pogosto zasedajo ključne položaje kljub številčni in oborožitveni premoči nasprotnika. Čeprav govorice o nizki morali in dezerterstvu že dolgo krožijo, Fedorova izjava pomeni prvo uradno priznanje obsega problema s strani kakšnega ukrajinskega uradnika.

Po ukrajinski zakonodaji morajo biti vsi moški med 18. in 60. letom starosti registrirani v vojski in imeti dokumente, medtem ko za tiste med 25. in 60. letom starosti velja mobilizacija. Razglašeno je vojno stanje, ki prepoveduje telesno sposobnim moškim, starim od 23 do 60 let, zapustiti državo. Kljub temu je mejo nezakonito prečkalo več deset tisoč ljudi.

Po srečanju s Fedorovom je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da so v procesu mobilizacije države potrebne "širše spremembe".

20.06 Zelenski namerava razglasiti izredne razmere v energetskem sektorju

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes napovedal razglasitev izrednih razmer v energetskem sektorju zaradi okrepljenih ruskih napadov na ukrajinske energetske objekte v času zime, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ustanovljen bo stalni koordinacijski štab za reševanje situacije v mestu Kijev. Na splošno bodo razglašene izredne razmere za ukrajinski energetski sektor," je Zelenski povedal po današnjem sestanku o razmerah v energetskem sektorju.

Vladi je naročil, naj okrepi prizadevanja za pridobitev podpore zaveznikov, deregulira rezervno oskrbo z energijo in pregleda pravila o policijski uri.

"Potekajo tudi prizadevanja za znatno povečanje obsega uvoza električne energije v Ukrajino," je dodal.

Podobno kot v preteklih zimah med vojno je Rusija tudi letos okrepila napade na energetske objekte, zaradi česar so mnogi v Ukrajini ostali brez elektrike, ogrevanja ali vode. Po navedbah župana Kijeva Vitalija Klička je več blokov v prestolnici ostalo brez ogrevanja tudi po petkovem obsežnem ruskem napadu.

16.48 Bloomberg: Trumpova odposlanca Witkoff in Kushner načrtujeta obisk Putina

Odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in Jared Kushner načrtujeta skorajšnji obisk Moskve, kjer naj bi se srečala s kremeljskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Načrtovani obisk je del prizadevanj za dosego mirovnega sporazuma, katerega cilj je končati rusko vojno z Ukrajino, poroča Bloomberg.

Viri so za Bloomberg povedali, da bi srečanje lahko potekalo pozneje ta mesec, vendar so opozorili, da načrti še niso dokončni in da bi se datum lahko spremenil zaradi dogajanja v Iranu, kjer potekajo veliki protesti.

Uradnik Bele hiše je dejal, da takšno srečanje trenutno ni načrtovano, medtem ko se Kremelj na prošnjo za komentar ni odzval. Po navedbah enega od virov še ni znano, kako zelo Putina zanima drugo srečanje s člani Trumpove ekipe, kar se zdi glavna ovira za določitev datuma.

Putinu naj bi predstavili najnovejši osnutek mirovnega načrta z 20 točkami, ki so ga pripravili ukrajinski in ameriški predstavniki. Witkoff in Kushner sta pred tem obiskala Moskvo in se decembra sestala s Putinom. Pogovori so trajali skoraj pet ur, a niso prinesli bistvenega napredka.

Witkoff se je v preteklem letu v Rusiji s Putinom srečal šestkrat. Ta diplomatska prizadevanja sledijo srečanju 35 držav in organizacij v Parizu 6. januarja, na katerem so dokončali delo glede varnostnih jamstev za Ukrajino.

Po srečanju so britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik Volodimir Zelenski podpisali izjavo o nameri napotitve vojakov v Ukrajino v primeru doseženega mirovnega sporazuma. Witkoff in Kushner sta bila med ameriško delegacijo v Parizu, Witkoff pa je dejal, da je bil od srečanja koalicije voljnih dosežen pomemben napredek.

15.45 Ukrajina dobila četrtega ministra za obrambo od začetka vojne

Poslanci vrhovne rade so danes Mihaila Fedorova izglasovali za novega ukrajinskega obrambnega ministra, že četrtega od začetka ruske agresije. Potrdili so tudi imenovanje njegovega predhodnika Denisa Šmihala na položaj ministra za energetiko. Nekdanji premier je obenem postal tudi prvi podpredsednik vlade.

Foto: Reuters Imenovanje 35-letnega Fedorova, ki je od julija lani vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo, je podprlo 277 od skupno 450 poslancev. To je bil sicer drugi poskus glasovanja, potem ko se v torek ni zbralo zadosti poslancev, da bi ga izvedli, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Poslanci so obenem podprli imenovanje Šmihala na položaj ministra za energetiko. Predhodnik Fedorova na čelu ministrstva za obrambo je sočasno postal tudi prvi podpredsednik vlade premierke Julije Sviridenko, nekdanje gospodarske ministrice, ki je vodenje vlade prevzela prav od Šmihala.

Ta je premierski stolček med letoma 2020 in 2025 zasedal več kot pet let oziroma najdlje v zgodovini Ukrajine. Obrambni resor je medtem vodil manj kot šest mesecev.

Ukrajinsko politiko sicer pogosto pestijo škandali, država pa ima eno najvišjih stopenj korupcije v Evropi. Med drugim je bil novembra lani sredi preiskave korupcijskega škandala v energetskem sektorju dolžnosti začasno razrešen minister za pravosodje German Galuščenko.

Istega meseca je odstopil tudi vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Andrij Jermak, potem ko so preiskovalci v okviru obsežne preiskave korupcije preiskali njegovo hišo.

14.06 V okviru posojila EU Ukrajini 60 milijard evrov za vojaško pomoč

Posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026–27 naj bi po predlogu Bruslja razdelili na dva dela, in sicer naj bi EU 60 milijard evrov namenila za vojaško podporo Ukrajini, 30 milijard pa za podporo proračunu in izvedbo reform, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Zdaj računamo na to, da se bosta Evropski parlament in Svet EU hitro dogovorila o teh predlogih, da bomo lahko prvo izplačilo izvedli aprila," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Reuters "Ruska agresija proti Ukrajini ne kaže znakov upočasnitve, nobenih znakov, želje po miru," je na novinarski konferenci v Bruslju dejala von der Leyen. "Nasprotno, v božičnem času smo videli, kako je Rusija okrepila svoje napade, pri čemer je napadala civiliste in infrastrukturo. To se mora končati.

Kot je dejala, si vsi želimo miru. Da bi to dosegli, pa mora biti Ukrajina v močnem položaju in zato ukrepamo.

Kot je spomnila, bo EU Ukrajini v skladu s sklepom decembrskega vrha Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovila 90 milijard evrov posojila. Tretjina oziroma 30 milijard evrov bo namenjena podpori ukrajinskemu proračunu za izvedbo reform in modernizacijo države. Ta sredstva so pogojena z izvajanjem reform, je poudarila in med pogoji izpostavila "zavezanost Ukrajine močnim demokratičnim procesom, pravni državi in protikorupcijskim ukrepom".

Novice Evropske voditelje je strah. Zelenskega opozarjajo: Obstaja možnost izdaje.

Preostali dve tretjini posojila, to je 60 milijard evrov, bosta namenjeni vojaški pomoči Ukrajini. Kot je dejala von der Leyen, bodo ta sredstva v prvi vrsti namenjena nakupu opreme iz Ukrajine in Evropske unije. "Če v tej regiji ni mogoče kupiti potrebne opreme, (...) jo bo včasih morda treba kupiti zunaj Evropske unije in regije," je dejala.

Ta podpora bo zagotovila, da bo Ukrajina lahko okrepila svojo obrambo na bojišču in razširila svoje vojaške zmogljivosti, hkrati pa ohranila državo in zagotavljala bistvene javne storitve, je dejala von der Leyen.

"Zdaj računamo na to, da se bosta Evropski parlament in Svet EU hitro dogovorila o teh predlogih, da bomo lahko prvo izplačilo izvedli aprila," je dodala.

Evropska komisarka Marta Kos pa je poudarila, da nihče ne bi smel dvomiti, da bo EU še naprej podpirala Ukrajino. "90 milijard evrov vreden sveženj podpore Ukrajini je več kot le finančna pomoč. Potrjuje našo zavezanost izgradnji močnejše in stabilnejše Ukrajine, ki se bo sposobna kratkoročno braniti, hkrati pa se bo pripravljala na članstvo v EU, okrevanje in dolgoročno blaginjo," je poudarila.

EU bo posojilo financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih. Poroštva bodo zagotovljena iz proračuna EU in jih ne bo treba zagotoviti državam članicam.

Kot je danes pojasnil evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, bodo stroški obresti posojila sprva kriti s prispevki 24 sodelujočih držav članic v proračun EU, morebitne strukturne rešitve pa bodo preučili v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira. Pri posojilu ne želijo sodelovati Madžarska, Slovaška in Češka.

Dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini s posojilom v višini 90 milijard evrov za letošnje in prihodnje leto so voditelji EU dosegli na decembrskem vrhu, pri tem pa niso podprli uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, za kar si je prizadevalo tako več članic kot Komisija. Kot so danes sporočili v Bruslju, si Unija pridržuje pravico, da za odplačilo posojila uporabi v EU zamrznjena ruska sredstva v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.

14.01 Ukrajina izvedla evakuacijo 26 družin

Podpredsednik ukrajinske vlade Oleksij Kuleba pa je danes sporočil, da so zaradi neprestanega ruskega bombardiranja iz petih obmejnih vasi v regiji Zaporožje na jugu države odredili evakuacijo 26 družin s skupno 40 otroki. Evakuacijo so odredili potem, ko je regija že tedne tarča ruskih zračnih napadov. Na družbenih omrežjih je Kuleba še sporočil, da bodo družine nastanili v osrednjem delu države, poroča AFP.

Medtem ko ruske sile nadaljujejo napredovanje v Zaporožju, je sicer Kijev podobne evakuacije izvedel že v začetku leta. Ruske sile napredujejo tudi v severovzhodni regiji Sumi. Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so tam zavzeli vas Komarivka.

10.40 Ukrajina in Rusija nadaljujeta medsebojne napade

V mestu Rostov na Donu na jugu Rusije je napad z droni povzročil požar v stanovanjski stavbi, kjer so v enem od stanovanj našli zoglenelo truplo moškega, je na Telegramu zapisal guverner regije Juri Sljusar. Drugod v regiji Rostov so bile v napadih ranjene še štiri osebe, vključno s štiriletnim otrokom, požari so izbruhnili na več industrijskih območjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V obmejni regiji Belgorod pa je dron zadel vozilo ter ob tem ubil žensko in ranil moškega, je sporočil guverner Vjačeslav Gladkov. Regija je pogosto tarča povračilnih ukrajinskih napadov z droni, ta teden se je na tem območju že zgodil obsežen izpad elektrike.

Ruska zračna obramba je ponoči po navedbah obrambnega ministrstva prestregla 48 ukrajinskih dronov. Od tega je bilo 25 dronov sestreljenih nad regijo Rostov, 13 nad Stavropolom, pet nad Brjanskom, trije nad Krimom ter po eden nad Kurskom in Belgorodom, poroča ruska tiskovna agencija TASS.

Napade je ponoči nadaljevala tudi Rusija. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je ruska vojska izstrelila 113 dronov in tri balistične rakete. Eno raketo in 89 dronov je ukrajinska vojska nevtralizirala, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

V enem izmed ruskih napadov je danes zjutraj v kijevskem okrožju Obolonski zagorela stanovanjska stolpnica, navajajo lokalne oblasti. Zaradi obsežnega napada na Krivi Rog v regiji Dnipropetrovsk je medtem več kot 45 tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike in več kot 700 hiš brez ogrevanja.

Novice Šokantno početje ruskih vojakov: "Uporabil te bom kot odpirač konzerv" #video

Novice Ruski napad na Harkov zahteval smrtne žrtve #video

Novice V Armeniji alarm zaradi namigov o novi vojaški operaciji Rusije