Golob: Najvišja integriteta je držati obljube volivcem

Golob je v izjavah za medije namreč spomnil tudi na svoje predvolilne obljube glede urejanja razmer v policiji oziroma, da ne bodo počeli, kar je počela prejšnja vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, tudi na področju policije. "Mislim, da je dolžnost premierja, da ko opazi nek pojav, ki ni ustrezen, ki tudi ne ustreza predvolilnim obljubam, da na to opozori. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) očitno meni drugače," je dejal za Odmeve na Televiziji Slovenija.

Kot je dodal, ministrom dnevno izraža svoje mnenje glede različnih področij oziroma zadev, saj je to njegova izključna pristojnost na funkciji, kjer ministrstev sam neposredno ne vodi, temveč usklajuje delo ministrov. V pogovoru za oddajo 24ur zvečer na POP TV je spomnil, da je nedolgo nazaj v istem studiu izražal tudi zaskrbljenost glede izvajanja dolgotrajne oskrbe, v pristojnosti ministra Simona Maljevca pa pri tem ni slišal tovrstnih pripomb.

Drugačna interpretacija integritete 

Obenem je Golob o izjavi izpred zadnjih parlamentarnih volitev, da bi v primeru ugotovljene kršitve integritete odstopil, dejal, da si je tedaj integriteto predstavljal popolnoma drugače, kot jo danes interpretira KPK. Spomnil je na kontekst, v katerih je bila podana. "Se spomnite, o kakšnih kršitvah Janševe vlade smo govorili takrat v tej oddaji? Šlo je za denar nepojasnjenega izvora, nakupovanje avtomobilov z gotovino in še bi lahko našteval, o takih kršitvah smo se takrat pogovarjali, ne pa o tem, ali lahko ali ne pošljem sms svoji lastni ministrici, da sem zaskrbljen," je dejal Golob za POP TV.

Na vprašanje, ali se v volilni kampanji ne boji vprašanj o tem, da ne drži besede, pa je dejal, da ko mora izbirati med držanjem besede, ki da jo je "dal v popolnoma drugem kontekstu, in odgovornostjo do volivk in volivcev, bom vedno izbral volivke in volivce". "In če bodo oni ocenili, da sem izbral napačno, mi bodo to čez dva meseca jasno povedali. Tako to gre v demokraciji in nič drugače," je spomnil.

Obenem je dodal, da se mora "voditelj včasih odločiti za manjše zlo". "In da sem kršil besedo, vzeto izven konteksta, je manjše zlo v primerjavi s tem, kar bi potegnilo za seboj, če bi danes odstopil in dejansko pripeljal to državo dva meseca pred volitvami v kaos. Mogoče je bil to tudi namen KPK, težko ocenim," je dejal. Zdi se mu, da čas izdaje ugotovitev KPK daje "prizvok, da gre za politično obračunavanje in ne za resno skrb za preprečevanje korupcije ali tveganja, povezanega s korupcijo". To bi moralo biti osnovno delo komisije, je pristavil.

Odločitev KPK še ni pravnomočna

Hkrati je kot pomembno ocenil, da je postopek pred KPK zaključen. Vztraja pa, da bo počakal na pravnomočno sodbo sodišča. Odločitev KPK namreč spoštuje, jo bo pa po pravni poti izpodbijal, trdi. Opozarja pa, da za očitano dejanje ni predvidena nobena sankcija. Kot je namreč izpostavil, ga že KPK ni pozvala k odstopu in mu ni naložila nobenih sankcij, zato je njena odločitev sama po sebi v tem benigna.

Z Gibanjem Svoboda odločno na volitve

Golob je torej odločen, da Gibanje Svoboda popelje na volitve. Hkrati želi, da se ljudje odločajo o tem, kakšno Slovenijo želijo. O tem se je danes pogovarjal tudi s predsedniki šestih levosredinskih strank, torej da imajo volivci na voljo vizijo dveh Slovenij. "Ena Slovenija je podobna temu, kar je danes v ZDA, po domače: čisti kaos. Druga vizija pa je nadaljevanje sprememb, nadaljevanje stabilnosti, nadaljevanje reda v državi in normalnega življenja," je dejal. Če se bodo volivci odločili za prvo, bo prevzel odgovornost za poraz in sprejel posledice, je še dejal.

Namestnica predsednika KPK: Zakon je jasen 

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je o ugotovitvah KPK za Radio Slovenija poudarila, da je zakon jasen, kršitev pa kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS ali 100. Pričakuje tudi, da bi lahko že pred volitvami sprejeli odločitev v zadevi Karigador.

Dodala je, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo in da govori le o ministru za notranje zadeve. "Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru," je dejala Divjak.

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo delali splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. "Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena," je dejala.

Tako KPK po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače. "Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja na relaciji do policije samo, če ima usmeritve vlade," je dodala. Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ... "Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pol leta, eno leto nazaj," je dejala. Če ugotovitev ne bi objavilo samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjak je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ponazorila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in ne nadzornih svetov družb v državni lasti. Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjak konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjak dejala, da "bi rekla, da se to lahko zgodi".

Odvetnik Tatjane Bobnar: SMS-sporočili sta del širše zgodbe

Odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar Luka Švab je danes v izjavi za medije dejal, da dve SMS-sporočili, na podlagi katerih je KPK ugotovila kršitev integritete premierja Roberta Goloba, "nista padli z neba". Sta namreč del širše zgodbe in le dva izmed številnih dokazov, ki jih preiskujeta tudi državno tožilstvo in policija, meni.

Švab je uvodoma dejal, da s celotno odločbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) niso seznanjeni, le z delom, ki je bil objavljen v medijih. Poudaril je, da je treba pri SMS-sporočilih, ki jih je premier poslal tedanji ministrici Bobnar, upoštevati njun kontekst. Že vsebina sporočil pa po njegovih besedah kaže na to, da se je "pred, med in po poslanih sporočilih nekaj dogajalo".

Ti dve sporočili sta tako samo dva izmed številnih dokazov, ki sta jih pred različnimi organi navedla tako Bobnar kot nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, predvsem v kazenskem postopku, je poudaril. Kako je KPK presojala druge dokaze, v tem trenutku ne ve, saj nima celotne odločbe KPK.

"Seveda si vsakdo integriteto lahko prestavlja drugače, sem pa mnenja, da so za to pristojni neodvisni organi, da ugotavljajo, kje so meje oz. kršitve integritete," je dejal. Ob tem je izpostavil besede namestnice predsednika KPK Tine Divjak, da tudi eno sporočilo lahko pomeni kršitev integritete. Slednjo je KPK ugotovila in tudi potrdila, je poudaril.

Zagovornik predsednika vlade Goloba Stojan Zdolšek je sredi novembra na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve KPK v zadevah Bobnar in Karigador. KPK je zato obravnavo obeh primerov začasno ustavila. Švab verjame, da na KPK "vedo, kaj delajo" in da so odločitev za izdajo končnega poročila tudi ustrezno obrazložili. Pristojni organi pa bodo presodili, ali je prišlo do kakšne postopkovne napake. "Upam, da ne in da so bile stvari izpeljane, kot morajo biti, zakonito, po postopku," je dejal.

Spomnil je tudi, da je Bobnar decembra 2022 poleg prijave na KPK zoper premierja zaradi suma storitve kaznivega dejanja podala prijavo tudi na državno tožilstvo. Na podlagi vseh zbranih dokazov je policija sum kaznivega dejanja potrdila in nadgradila ter na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo, tožilstvo pa je vložilo tudi zahtevo za preiskavo.

Glede slednje ima zgolj to informacijo, da je zahteva za preiskavo pri preiskovalnem sodniku, ki mora o zahtevi za preiskavo obrazloženo odločiti s sklepom. Tudi v tem postopku je namreč Bobnar izključno priča, v morebitnem sodnem postopku pa bi lahko bila oškodovanka, je pojasnil. "Upamo, da bodo vsi organi opravili svoje delo objektivno, strokovno," je sklenil.

Novice KPK: Golob kršil integriteto. Golob: dve sporočili ne predstavljata kršitve integritete.

Novice Brejc: Odsotnost Janše na pogovoru z opozicijo je bila napaka

Novice Golob na delovnem kosilu s predstavniki šestih strank #foto