Torek, 3. 8. 2021, 22.05
2 leti, 8 mesecev
Mož, ki trdi, da je EU obsojena na propad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,07
45
Levičar Wolfgang Streeck trdi, da je Evropska unija obsojena na neuspeh, če se ne bo decentralizirala.
Nemški sociolog Wolfgang Streeck je prepričan, da lahko samo decentralizacija reši EU. V nasprotju s številnimi zahodnjaki kaže tudi razumevanje za Poljsko in Orbanovo Madžarsko.
Dobrih 30 let po padcu Berlinskega zidu in železne zavese, ki naj bi končal globoko razdeljenost stare celine, so zdajšnje zahodne in vzhodne članice EU še vedno na svojih bregovih na različnih področjih.
Madžarski in poljski trn v peti
Delno korenine teh razlik segajo že v obdobje pred hladno vojno in celo v obdobje pred drugo svetovno vojno. Ne pozabimo tudi, da je zahodni del stare celine že stoletja precej bolj gospodarsko in tehnološko razvit od vzhodnega dela.
Največji trn v peti zahodnim članicam EU oziroma Bruslju sta zlasti Madžarska in Poljska. To sta državi, ki sta v zadnjih desetletjih doživeli hiter gospodarski razvoj, a kljub temu še vedno spadata med najmanj gospodarsko razvite članice EU. Kritiki so prepričani, da državi zadnja leta drsita v avtoritarni režim.
Poskuša Bruselj spraviti na oblast probruseljske elite?
Niso pa vsi na zahodu EU kritični do Poljske in Madžarske. Mednje spada tudi 75-letni nemški sociolog in častni direktor Inštituta za družboslovne raziskave Maxa Plancka Wolfgang Streeck. Ta je v nedavnem intervjuju za nemški tednik Spiegel pokazal razumevanje za poljsko in madžarsko vlado v njunem sporu z Brusljem ter podprl decentralizacijo EU in krepitev vloge nacionalnih držav.
Streeck simpatizira z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je že nekaj let v sporu z Brusljem.
Streeck Bruslju oziroma EU očita izvajanje liberalno-imperialne politike, s katero poskuša ta v članicah ohraniti na oblasti ali spraviti na oblast probruseljske elite oziroma elite, "ki imajo pozitivno stališče do centra (Bruslja, op. p.)".
Finančna sredstva kot vzvod za spremembo oblasti?
Kot pravi Streeck, poskuša Bruselj v skladu s to politiko z odpovedjo ali zmanjševanjem evropskih finančnih sredstev spremeniti oblast na Poljskem in Madžarskem. V primeru Poljske tudi z vrnitvijo Donalda Tuska na oblast. Pri tem je poudaril, da sta bili madžarska in poljska vlada izvoljeni demokratično.
Na Poljskem je stranka Zakon in pravičnost (PiS) prišla na oblast, ker je Tuskova Državljanska platforma državo pripeljala v krizo s svojo neoliberalno politiko, meni nemški sociolog. Ta zdajšnji pritisk Bruslja na Madžarsko in Poljsko med drugim primerja s pritiskom EU na Grčijo v obdobju evrske krize.
"Ni evropskega recepta"
O očitkih na račun Poljske in Madžarske, češ da oblasti v teh dveh državah kršita neodvisnost sodstva in omejujeta svobodo medijev, Streeck pravi, da morajo takšne spore rešiti članice same.
Donald Tusk je nekdanji poljski premier in nekdanji predsednik Evropskega sveta in trenutni predsednik Evropske ljudske stranke, ki se je letos znova vrnil v poljsko strankarsko politiko. Po Streeckovem mnenju je Tusk kandidat Bruslja.
"Na splošno menim, da bi se morali državljani sami bojevati za demokracijo. To velja tudi za Romunijo in Bolgarijo. Nobeni državi dolgoročno ni mogoče vladati od zunaj z enim samim evropskim receptom," poudarja Streeck.
Spori med zagovorniki centralizacije in decentralizacije
Na vprašanje novinarjev Spiegla, zakaj Poljska ali Madžarska ne razmišljata o izstopu iz EU, je Streeck odgovoril: "Preizkušata, kako dolgo je (članstvo v EU) mogoče uskladiti z željo po avtonomnem, demokratičnem oblikovanju njihovih družb od znotraj in od spodaj. To vodi v stalne spore ter neproduktivne napetosti med zagovorniki centralizacije in decentralizacije."
O političnem sodelovanju med madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, Francozinjo Marine Le Pen in Italijanom Matteom Salvinijem je nemški sociolog povedal, da ne bi škodilo, če bi v Evropskem parlamentu razpravljali o strateških vprašanjih za prihodnji razvoj EU. "Menim, da je EU že preveč enotna in da bo to vodilo v njen propad," je še poudaril.
EU kot prostovoljna platforma za skupne projekte
EU bi po Streeckovem mnenju morala postati nekakšna platforma za skupne projekte. O tem, kateri bi bili ti projekti, bi se članice prostovoljno dogovorile. EU ne bi smela biti več enotni trg za vse in vsakogar.
Poljska, kjer ima glavno besedo vodja stranke PiS Jaroslav Kaczynski, je poleg Madžarske na tnalu Bruslja zaradi očitkov o napadih na neodvisnost sodstva in omejevanje svobode medijev.
Streeck je prepričan, da je takšen razvoj v EU v skladu z duhom časa, ki sta ga zaznamovali krizi tako neoliberalne kot tehnokratske variante globalizacije. Velik pomen nemški družboslovec daje tudi suvereni nacionalni državi, saj da je to edina institucija, ki omogoča demokratično upravljanje v sodobnem svetu.
Kritik neoliberalizma in kapitalizma
Zato ne preseneča, da ima Streeck pozitivno mnenje o brexitu oziroma britanskem izstopu iz EU. V članku Swexit, objavljenem junija letos na spletni strani New Left Review, je tudi podprl švicarsko odločitev iz maja letos, da enostransko odstopi od pogajanj z EU o sporazumu o sodelovanju.
Streeck, ki se uvršča na politično levico, je letos izdal knjigo Med globalizmom in demokracijo (v izvirniku: Zwischen Globalismus und Demokratie). Je velik kritik neoliberalizma in kapitalizma. Dolga leta je bil član SPD, pozneje pa je postal privrženec nemške levičarke Sahre Wagenknecht.
Pred leti je napisal esej z naslovom Kako se bo končal kapitalizem? (Wie wird der Kapitalismus enden?), iz katere je nato nastala v angleščini napisana istoimenska knjiga z naslovom How will capitalism end?. V eseju oziroma knjigi trdi, da je kapitalizem v krizi, saj se je gospodarska rast prelevila v stagnacijo, neenakost povzroča nestabilnost, zaupanje v kapitalizem pa je izpuhtelo.
45