Sobota, 2. 9. 2023, 17.19
8 mesecev
Papež v Mongoliji o varovanju okolja in verski svobodi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
Papež Frančišek je danes med obiskom v Mongoliji pozval k ukrepom za varovanje okolja in izrazil zadovoljstvo zaradi verske svobode v tej azijski državi. Frančišek je prvi papež na obisku v Mongoliji, kjer je le okoli 1.500 katolikov.
Šestinosemdesetletnega papeža, ki je v Ulan Bator prispel v petek, so danes sprejeli z najvišjimi častmi. Srečal se je s predsednikom Uhnaom Hurelsuhom, pozdravili so ga številni verniki, ne le iz Mongolije, temveč tudi iz sosednje Kitajske, poročajo tuje tiskovne agencije.
Frančišek je sebe označil za "romarja prijateljstva", v nagovoru pa je izpostavil vrline Mongolov, med drugim prizadevanja za "ohranitev občutljivega ravnovesja v ekosistemu".
Tradicionalno nomadsko življenje Mongolov je označil za pametno in zeleno ter dodal, da mongolska tradicija življenja v skladu z naravo in njenimi bitji lahko pomembno prispeva k ohranitvi planeta. "Zaščita Zemlje je nujna in je ne smemo prelagati v prihodnost," je dejal. Izpostavil je tudi strpnost do različnih veroizpovedi v Mongoliji.
Potem ko je končala z ateistično ideologijo iz sovjetskih časov, je Mongolija postala simbol verske svobode, je dejal papež, ob tem pa omenil, da so bili Mongoli po verski strpnosti znani že v času velikih osvajanj v preteklosti. Pohvalil je odpravo smrtne kazni v državi, kar je označil za še en omembe vreden izraz pametne politike srednjeazijske države.
Mongolija ni le demokratična država, ki ima prijateljsko zunanjo politiko, temveč si prizadeva igrati pomembno vlogo za mir v svetu in ima zaradi zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam vidno vlogo v osrčju Azije, je dejal.
Ker Mongolija leži med Kitajsko in Rusijo, so papeževa sporočila po oceni poznavalcev posredno namenjena tudi Pekingu in Moskvi. Kitajsko je papež posredno nagovoril tudi v nastopu v katedrali svetega Petra in Pavla v Ulan Batorju, ko je dejal, da se države nimajo ničesar bati zaradi Cerkve.
"Vlade in posvetne institucije se nimajo ničesar bati zaradi delovanja Cerkve pri širjenju Božje besede, saj Cerkev nima politične agende," je dejal. Sporočilo Cerkve je sporočilo milosti in resnice in je v dobro vseh, je dodal. Frančišek si prizadeva izboljšati odnose s Pekingom. Tako je Sveti sedež lani obnovil sporazum s Kitajsko, ki predvideva soglasje Pekinga pri imenovanju škofov na Kitajskem. Številni so to označili za nevarno popuščanje Vatikana v zameno za navzočnost na Kitajskem.
Kitajske oblasti papeža še nikoli niso povabile na obisk in vseskozi izvajajo strog nadzor nad delovanjem Cerkve na Kitajskem. Že ob prihodu v petek je Kitajski poslal sporočilo "enotnosti in miru". V telegramu kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu je njemu in Kitajcem poslal pozdrave z dobrimi željami.
Frančišek se je danes srečal s predstavniki duhovščine v Mongoliji. V državi s tremi milijoni prebivalcev sicer deluje le okoli 25 duhovnikov. Večina prebivalcev Mongolije je budistov in pripadnikov šamanizma, zato je v ospredju papeževega obiska v državi medverski dialog.
V nedeljo ima na programu medversko srečanje in mašo, na kateri pričakujejo vernike iz bližnjih držav, med njimi Rusije, Kitajske, Južne Koreje, Tajske, Vietnama, Kazahstana, Kirgizije in Azerbajdžana. Zadnji dan obiska v ponedeljek bo odprl katoliški socialni center in nato odletel nazaj proti Rimu.
To je eno od treh papeževih potovanj v avgustu in septembru. V začetku avgusta je bil na svetovnih dnevih mladih na Portugalskem, konec tega meseca pa bo obiskal francoski Marseille. Frančišek ima kar nekaj težav z zdravjem, letos se je že dvakrat zdravil v bolnišnici, zaradi težav s kolenom pa uporablja invalidski voziček.
