Sreda, 8. 1. 2020, 11.25
4 leta, 10 mesecev
Nova morija? "Trump si zagotovo ne želi vojne z Iranom." #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,41
30
Po raketnem napadu Irana na dve vojaški oporišči ameriških in koalicijskih sil v Iraku, v katerem sicer ni bilo smrtnih žrtev, svet zaskrbljeno spremlja razmere na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. Strokovnjaka za mednarodne odnose Bogomil Ferfila in Bahtijar Aljaf po nedavnem ameriškem atentatu na iranskega generala Solejmanija poudarjata, da je bil povračilni odgovor Teherana pričakovan. Aljaf ocenjuje, da so v Iranu z napadi na oporišči poskušali pomiriti domačo javnost, Ferfila pa med drugim poudarja, da si ameriški predsednik Donald Trump kljub zadnjim dogodkom ne želi vojne s Teheranom.
Poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu Bogomil Ferfila, ki je bil v iraškem Kurdistanu skupaj s kurdskimi pešmergami na fronti proti borcem Islamske države (IS), poudarja, da so bili povračilni ukrepi Irana po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija pričakovani.
Ferfila: Pričakoval sem manj radikalen odgovor Irana
"Absolutno sem pričakoval odgovor Irana, vendar manj radikalnega. Za napad so izbrali dve vojaški oporišči, in to je korak naprej v zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu. Ko gre za napad na oporišče v Erbilu v Kurdistanu, moramo vedeti, da je to najbolj miren del Iraka, za kar so zaslužne predvsem kurdske pešmerge. Prav zaradi tega so se verjetno v Iranu tudi odločili za napad na ta del Iraka," pojasnjuje Ferfila, ki je sicer tudi avtor knjige Iraški Kurdistan: boj za lastno državo.
"Absolutno sem pričakoval odgovor Irana, vendar manj radikalnega," razlaga poznavalec mednarodne politike Bogomil Ferfila. Na fotografiji iranski predsednik Hasan Rohani.
Na vprašanje, kje vidi glavne razloge za bolj radikalen odgovor Teherana, Ferfila odgovarja, da je iranski državni vrh očitno podlegel pritisku javnega mnenja, ki je po atentatu na Solejmanija očitno doseglo vrelišče: "Tokrat je v Iranu očitno prevladala bolj skrajna oziroma konservativna struja, ker je bolj zmeren del politike, ki je zagovarjal dialog, zaradi uboja Solejmanija trenutno v defenzivi. Iranski državni vrh se je moral odzvati in je uporabil bolj radikalne odgovore."
Ob tem Ferfila potegne vzporednico z odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA izvedejo atentat na prej omenjenega iranskega generala. "Tudi Trump je moral pri tej odločitvi popustiti bolj radikalni struji republikanske stranke, ki si želi Irana na listi uničenja. Do zdaj so že padli Afganistan, Irak in Sirija, tako da Iran na mednarodnem parketu ostaja najbolj glasen nasprotnik ZDA in Izraela, ki na Bližnjem vzhodu delujeta z roko v roki," razlaga poznavalec mednarodne politike.
Aljaf: Spori bodo prinesli posamične atentate in teroristične napade
Tudi soustanovitelj Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) v Ljubljani Bahtijar Aljaf pravi, da je bil napad Irana na oporišča ZDA v Iraku pričakovan. "To je odgovor Washingtonu, Američani pa so bili o tem že prej obveščeni prek drugih držav. Ker napad ni bil natančen, menim, da je bil namenjen zgolj domači javnosti v Iranu," pojasnjuje Aljaf, ki je v najstniških letih kot iraški Kurd iz Iraka prišel študirat v Slovenijo, trenutno pa živi v Italiji.
O tem, kakšni bodo potencialni povračilni ukrepi ZDA zaradi iranskih raketnih napadov v Iraku, Aljaf odgovarja, da je to odvisno zlasti od ameriškega predsednika Trumpa, "ki pa je bil sicer sinoči zelo miren in je v objavi na Twitterju miril tudi javnost", pa tudi od drugih velikih igralcev v bližnjevzhodni regiji.
Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Solejmanija še dodatno zaostrili.
''Tu imata pomembno vlogo Izrael in Savdska Arabija, ki sta najbolj spodbujali Trumpa, da kaznuje Iran. Obstajajo pa tudi milice v Iraku, ki so uradno del njihovega varnostnega aparata. Zelo je tragikomično, da so imeli prav oni zračno podporo zaveznikov Američanov in da so se skupaj borili proti IS,'' poudarja soustanovitelj inštituta Ifimes.
V luči zaostrovanja odnosov med Teheranom in Washingtonom se javnost tudi sprašuje, kakšno nevarnost prej omenjeni spori predstavljajo za Evropo. ''Iran ima dolgo zgodovino terorističnih napadov, spomnimo se na primer napada na judovski center v Argentini leta 1994 in na diskoteko v Berlinu leta 1986. To so rezultati zelo sposobnih iranskih agencij. Spori bodo prinesli posamične atentate in teroristične napade, ne smemo pa pozabiti, da nas Iran nikoli ni obtožil za spor," še dodaja Aljaf.
"Trump si zagotovo ne želi vojne z Iranom"
Ferfila medtem poudarja, da se z iranskim napadom na iraški oporišči razmere na Bližnjem vzhodu vsekakor oddaljujejo od neke obvladljive točke, vendar pa meni, da bo zdaj namesto orožja vendarle posredovala diplomacija. "Pri atentatu na Solejmanija je šel Trump malo predaleč, zdaj pa je nekoliko predaleč šel tudi Iran. Mislim, da obe strani vseeno upata, da se bodo razmere umirile," dogajanje ocenjuje predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila ocenjuje, da si ameriški predsednik Donald Trump ne želi vojne z Iranom.
Po njegovih besedah Trump pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo novembra, noče vojne z Iranom, v javnosti pa bi se kvečjemu želel predstavil kot zagovornik miru: "Trump si zagotovo ne želi vojne z Iranom, je pa zaradi postopka odstavitve v kongresu njegova pozicija trenutno nekoliko oslabljena. Ko bo ta postopek iz predstavniškega doma prišel v senat, bo prepuščen republikanski stranki, tako da mora zdaj na nek način storiti vse, kar stranka od njega zahteva."
Umik slovenskih vojakov iz oporišča v Erbilu ocenjuje kot pravilno potezo, vendar pa Ferfila v tem delu Iraka, ki po njegovih besedah v regiji predstavlja nekakšno oazo miru, ne pričakuje večjih nemirov ali zaostrovanja. "Iran je vojaško oslabljen, ima pa dobre rakete, ki predstavljajo največjo nevarnost. S tem ko so med drugim napadli oporišče v Erbilu, torej v najbolj mirnem delu države, so svojim sovražnikom tudi na simbolni ravni zelo jasno pokazali, da pred njimi niso varni nikjer," še dodaja poznavalec mednarodne politike.
30