"Iran je zaradi usmrtitve Solejmanija postal močnejši"

"Še pred tednom dni bi za Iran rekla, da je ranljiv in na obrobju," je dejala strokovnjakinja za Bližnji vzhod. Proti Iranu so namreč protestirali v Iraku in Libanonu, po sobotnem atentatu pa so se stvari spremenile, pravi Kneisslova. Iran je postal močnejši, pridobil tudi podporo v Iraku in drugje.

Kenisslova poudarja, da Iran, ki v mandarinščini pomeni vrata v Azijo, ni izoliran in ni postavljen v kot, kot bi si morda mislili. "Iran ni le država Perzijskega zaliva, ni le druga najstarejša nacionalna država z veliko naftne zaloge in zemeljskega plina, ampak kot država opazovalka sodeluje tudi v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO)," je dejala Kneisslova. SCO je sicer evrazijska politična, ekonomska in varnostna organizacija, katere članice so Kitajska, Rusija, Indija, Pakistan, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan.

"V ZDA ne igramo šaha, ampak bejzbol, udari in teci!"

Kako je prišlo do atentata Solejmanjija, je razložila z anekdoto, ko je kot študentka v ZDA vprašala profesorja in učenjaka Billa Quandta o tem, zakaj ZDA ravnajo ta mesec tako, drugi mesec pa drugače. Odvrnil ji je: "ZDA ne igrajo šaha, ampak bejzbol, udari in teci!"

Tako delujejo ZDA, nihče zadev ne premisli, pravi Kneisslova.

Karin Kneissl meni, da Evropa pri reševanju iranske krize ne bo ravnala kot geopolitična sila. Foto: Ana Kovač

"Evropa v iranski krizi ne bo ravnala kot geopolitična sila"

Kot je še povedala na dogodku Inštituta za strateške rešitve, na katerem so sicer govorili o priložnostih na Zahodnem Balkanu, z zanimanjem pričakuje izredni sestanek zunanjih ministrov EU v petek na temo iranske krize, saj gre za prvi tak sestanek po inavguracijskem govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, v katerem je poudarila, da mora EU postati geopolitična sila.

Bo Evropa pri reševanju iranske krize ravnala kot geopolitična sila, se je vprašala Kneisslova. "Vsi samo govorijo o tem, nihče pa tako ne deluje," pravi. Zato tudi sama meni, da se to ne bo zgodilo. Kot pravi, bodo pri reševanju iranske krize prevladali bilateralni pogovori, multilatiralni pogovori, na primer tudi v okviru Evropske unije, pa bodo ob strani.

Foto: Reuters

Po atentatu na Bližnjem vzhodu zelo napeto

ZDA so iranskega generala Kasema Solejmanija usmrtile 3. januarja. Razmere na Bližnjem vzhodu so se po usmrtitvi zelo zaostrile. V Iranu vre, ajatola Ali Hamenej, iranski vrhovni verski voditelj, je dejal, da "zločince čaka ostro maščevanje".  

Tudi Trump še naprej grozi Iranu. Kot je dejal, so ZDA pripravljene napasti 52 ciljev v Iranu, zagrozil je tudi z napadi na kulturne objekte, kamor med drugim spadajo mošeje. To je sicer po mednarodnem pravu vojni zločin.

Čeprav je državni sekretar Mike Pompeo zatrdil, da vojnih zločinov ne bodo izvajali, je Trump ponovil grožnje o napadih na iranske kulturne objekte. Več v članku Trump: Oni lahko razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih spomenikov.

Iran je medtem odstopil od jedrskega dogovora iz leta 2015, saj meni, da ga ta ne zavezuje več. To pomeni, da bo država jedrski program razvijala brez omejitev. V Iranu se več sto tisoč ljudi poslavlja od Solejmanija, ki so ga že razglasili za mučenika. Več v članku Nepregledne množice Irancev se poslavljajo od ubitega generala.

New York Times: Vojaški vrh ni verjel, da se bo Trump odločil za to radikalno možnost

New York Times je medtem poročal, da naj bi ameriški vojaški vrh Donaldu Trumpu atentat na iranskega generala predlagal le zato, da bi se predsednik odločil za kakšen drug, sprejemljivejši odziv na dogajanje v Iraku. A Trump se je na začudenje vseh odločil prav za to radikalno možnost. Več v članku Pentagon se je uštel, ko je Trumpu predlagal usmrtitev iranskega generala.