Sreda, 8. 12. 2021, 22.14
1 mesec, 4 tedne
Nihče je ni jemal resno, zdaj pa lahko postane glavna v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,12
5
Valerie Pecresse si želi postati prva francoska predsednica v zgodovini. Javnomnenjske ankete kažejo, da se ji lahko ta želja uresniči.
Ne Marine Le Pen ne Eric Zemmour nista najbolj nevarna tekmeca zdajšnjemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Največ možnosti, da ga prihodnje leto spodi iz Elizejske palače, ima kandidatka neogolističnih republikancev Valerie Pecresse.
"Dve tretjini sem Angela Merkel, ena tretjina pa Margaret Thatcher." Tako je avgusta letos svoj politični profil opisala 54-letna konservativka Valerie Pecresse. Je ekonomska liberalka, ki obljublja zmanjšanje socialnih pomoči, dvig upokojitvene starosti na 65 let, umik države iz podjetij, v katerih ima manjšinski delež, in zmanjšanje števila državnih uslužbencev za 150 tisoč.
Vzpon Pecressejeve
Po javnomnenjski anketi agencije Harris-Interactive, ki je merila razpoloženje francoskih volivcev med 3. in 6. decembrom, bi Pecressejeva v prvem krogu francoskih predsedniških volitev dobila 14 odstotkov in bi si z Ericom Zemmourjem delila tretje mesto. Še višje je po anketi agencije Ifop-Fiducial: po njej bi v prvem krogu dobila 17 odstotkov, toliko kot Marine Le Pen. Pred njima je samo Emmanuel Macron s 25 odstotki.
Po anketi, ki jo je objavila francoska novičarska televizija BFM TV, pa bi Pecressejeva v prvem krogu (ta bo 10. aprila prihodnje leto) dobila 20 odstotkov in bi se 24. aprila v drugem krogu pomerila z Macronom. V njem bi dobila 52 odstotkov glasov, Macron pa 48 odstotkov.
Podcenjevanje Pecressejeve
Še nedolgo nazaj je nihče ni prišteval niti med glavne kandidate za zmago na primarnih volitvah francoskih republikancev. Nekdanji dopisnik britanskega Independenta iz Francije John Lichfield je celo menil, da bo kot ženska težko prepričala člane republikanske stranke, da jo izvolijo za strankino predsedniško kandidatko.
V prvem krogu republikanskih primarnih volitev, ki je potekal od 1. do 2. decembra, se je pomerilo pet kandidatov: Valerie Pecresse, Eric Ciotti (na fotografiji), Michel Barnier, Xavier Bertrand in Philippe Juvin. V drugi krog, ki je potekal od 3. do 4. decembra, sta se uvrstila Pecressejeva in Ciotti. Pecressejeva je na koncu zmagala z 61 odstotki podpore.
Toda Pecressejeva je v prvem krogu republikanskih primarnih volitev, na katerih je volilo 113 tisoč članov republikanske stranke, dobila 25 odstotkov glasov. Tako se je Pecressejeva, ki je predsednica pariške regije Ile-de-France, uvrstila v drugi krog, v katerem se je pomerila z Ericom Ciottijem, članom francoskega parlamenta iz Nice, ki je dobil 25,59 odstotka.
Zanesljiva zmaga v drugem krogu
Pred drugim krogom so Pecressejevo podprli izpadli kandidati: nekdanji pogajalec EU z Veliko Britanijo Michel Barnier, ta je v prvem krogu dobil 23,83 odstotka, predsednik regije Hauts-de-France Xavier Bertrand, ta je v prvem krogu dobil 22,36 odstotka glasov, in nekdanji evroposlanec Philippe Juvin, ki je v prvem krogu dobil 3,13 odstotka glasov.
V drugem krogu je nato Pecressejeva, ki velja za zmerno konservativko, dobila 61 odstotkov glasov, Ciotti, ki je precej protimigrantsko usmerjen in je predstavnik desnega krila stranke, pa 39 odstotkov.
Levi volivci bodo odločili, kdo bo zmagal
Kot je že pred republikanskimi primarnimi volitvami napovedoval zgoraj omenjeni Lichfield, bo kandidat neogolistov, če se bo uvrstil v drugi krog, bolj ogrožal Macronovo zmago kot Le Penova ali Zemmour. Razlog je v obnašanju levo usmerjenih volivcev, ki predstavljajo okoli 30 odstotkov francoskega volilnega telesa.
Emmanuel Macron se bo moral pred volitvami še zelo potruditi, če bo hotel dobiti še drugi predsedniški mandat.
Če se bo Macron pomeril s kandidatom trde desnice, kot sta Le Penova ali Zemmour, bodo levi volivci strumno glasovali za Macrona, da bi preprečili zmago Le Penove ali Zemmourja. Za številne levo usmerjene volivce sta namreč Le Penova in Zemmour fašista, ki za nobeno ceno ne smeta priti v Elizejsko palačo.
Levo maščevanje Macronu
Drugačno pa bo obnašanje levih volivcev, če bo v drugem krogu dvoboj Macrona in kandidatke desnosredinskih republikancev. Marsikateri levo usmerjeni volivec ima namreč zamere proti Macronu, saj ta velja za predsednika bogatih (spomnimo se na proteste rumenih jopičev). Z glasovanjem za Pecressejevo bi se tako – brez strahu, da bi v Elizejsko palačo prišel "fašist" – maščeval Macronu.
5