Petek, 14. 4. 2023, 22.18
1 leto, 6 mesecev
Nemčija izstopa iz jedrske dobe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,97
37
V soboto bodo prenehale obratovati tri zadnje nemške jedrske elektrarne. Med njimi tudi Isar 2 (na fotografiji).
Ta sobota bo za Nemčijo zgodovinski dan. Iz omrežja bodo namreč izklopili še zadnje tri jedrske elektrarne. S tem se je dokončno sklenil energetski preobrat (nem. energiewende), ki ga je leta 2011 napovedala takratna nemška kanclerka Angela Merkel.
Jedrske elektrarne Emsland, Neckarwestheim 2 in Isar 2 so še zadnje tri jedrske elektrarne, ki obratujejo v Nemčiji. Sobota bo njihov zadnji delovni dan. Če ne bi bilo ruskega napada na Ukrajino, bi morale te tri elektrarne svoja vrata zapreti že do 31. decembra lani, a je bilo njihovo delovanje podaljšano zaradi strahu pred pomanjkanjem energije.
Energetski preobrat kanclerke Merklove
S prenehanjem delovanja treh zadnjih nemških elektrarn se je sklenil energetski preobrat (energiewende v izvirniku), ki ga je junija 2011 napovedala tedanja nemška kanclerka Angela Merkel. Takrat je napovedala, da bo zaprla osem nemških jedrskih elektrarn, preostale pa bo zaprla najpozneje do leta 2022.
Tega nemškega energetskega preobrata ne bi bilo, če ne bi marca 2011 zaradi potresa in cunamija prišlo do jedrske nesreče v japonskem mestu Fukušima. Ta nesreča je dala veter v jadra Zelenim, ki so se v javnomnenjskih anketah nevarno bližali CDU/CSU.
Večja ogljični odtis in odvisnost od ruskega plina
Merklova je zato z napovedjo zaprtja jedrskih elektrarn uspešno ustavila rast priljubljenosti Zelenih. Spet drugi so prepričani, da v ozadju ni bilo političnega preračunavanja, ampak je Merklova to storila zaradi iskrenega strahu pred posledicami morebitne jedrske nesreče na nemških tleh.
Leta 2011 je takratna nemška kanclerka Angela Merkel napovedala zaprtje vseh nemških jedrskih elektrarn do konca leta 2022.
Kritiki Merklovi očitajo, da je z vratolomno odpovedjo jedrskim elektrarnam otežila nemško doseganje podnebnih ciljev (zaradi nemških termoelektrarn na premog, ki bodo predvidoma obratovale do leta 2038), hkrati pa Nemčijo potisnila v odvisnost od ruskega plina. Vsekakor je odločitev za gradnjo Severnega toka 2 povezana z energetskim preobratom.
Močno nemško protijedrsko gibanje
Energetski preobrat seveda ni prišel kot strela z jasnega, ampak je posledica tradicionalno močnega protijedrskega gibanja, ki je neločljivo povezano s stranko Zelenih. Krepitev Zelenih je vplivala na krepitev nemške odločitve o izstopu iz jedrske energije. Zeleni, ki stavijo na t. i. obnovljive in zelene vire energije, so od zadnjih nemških zveznih volitev leta 2021 tudi pomemben del nemške vlade.
Sovodja Zelenih Robert Habeck, ki je nemški podkancler in gospodarski minister, tako napoveduje, da bo imela Nemčija do leta 2030 80 odstotkov obnovljivih virov energije. A dejstvo je tudi, da je zaradi zaprtja jedrskih elektrarn, ki imajo manjši ogljični odtis od termoelektrarn, kratkoročno pričakovati naraščanje izpustov ogljikovega dioksida zaradi intenzivnejše uporabe elektrarn na premog in plin, kažejo izračuni gospodarskega inštituta Ifo.
Strah pred težavami oskrbe z energijo
Kot piše na spletni strani nemške javne radiotelevizije ZDF, je do istih sklepov kot Ifo prišel tudi možganski trust Agora-Energiewende. Malce drugačen je izračun znanstvene službe bundestaga, po katerem nadaljnje delovanje jedrskih elektrarn "verjetno ne bo vodilo do trajnostnega izboljšanja podnebnih razmer".
Nemški gospodarski minister Robert Habeck napoveduje, da bo imela Nemčija do leta 2030 80 odstotkov obnovljivih virov energije.
Poleg ogljičnega odtisa so v Nemčiji tudi razprave glede vpliva jedrskega izstopa na oskrbo z energijo. Industrija in podjetja menijo, da je ogrožena zanesljivost oskrbe. Nedavno je gospodarska zbornica (DIHK) močno kritizirala postopno opuščanje jedrske energije, tudi zaradi sorazmerno visokih cen električne energije, ki bi Nemčijo kot industrijsko lokacijo postavile v slabši položaj v mednarodni konkurenci, piše ZDF.
Delež jedrske energije
Spet drugi (npr. nemška zvezna agencija za okolje) poudarjajo, da je od leta 2003 Nemčija porabila manj električne energije, kot jo proizvede, torej ima presežek v izvozu električne energije. Lani so jedrske elektrarne v Nemčiji proizvedle šest odstotkov električne energije v Nemčiji. Januarja in februarja letos je bil delež jedrske energije le še štiri odstotke, pojasnjuje Kerstin Andreae, vodja zveznega združenja za upravljanje z energijo in vodo.
Poleg šestih odstotkov jedrske energije sta leta 2022 po podatkih Destatisa lignit in črni premog predstavljala dobrih 31 odstotkov, plin pa skoraj 14 odstotkov. Največji delež so predstavljali obnovljivi viri energije, in sicer 44 odstotkov. Vetrna energija je predstavljala okoli 22 odstotkov tega, fotovoltaika 10,5 odstotka in biomasa 7,7 odstotka.
Nasprotni trendi oziroma "jedrska renesansa"
Nemška odločitev za jedrski izstop je v nasprotju s številnimi drugimi državami, ki pri svoji preskrbi z energijo in doseganju podnebnih ciljev stavijo prav na jedrsko energijo in gradnjo novih jedrskih elektrarn.
Francoski predsednik Emmanuel Macron za Francijo napoveduje t. i. jedrsko renesanso.
Tako na primer gradnjo (novih) jedrskih elektrarn napovedujejo Švedska, Poljska (ta za zdaj še nima jedrske elektrarne) in Francija (ta naj bi do leta 2050 zgradila do 14 novih jedrskih elektrarn). Francoski predsednik Emmanuel Macron celo govori o jedrski renesansi.
V Sloveniji pa se pripravljamo na gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Ministrstvo za infrastrukturo je leta 2021 Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok, kar sicer še ne pomeni, da bo drugi blok tudi res zgrajen.
Strah Nemcev pred tehnološkim zaostajanjem
Prav zaradi nasprotnega trenda v nekaterih drugih državah je v Nemčiji tudi slišati opozorila, da bodo s koncem jedrske energije iz Nemčije izginile tudi raziskave na to temo. Odslej se bodo znanost in podjetja pri tej tehnologiji zanašali na druge države. S prisilnim prenehanjem jedrske energije Nemčija ne sodeluje več pri nadaljnjem razvoju te tehnologije, opozarja nemški medij Focus.
"Režemo celotno vejo raziskav in sploh ne vemo, kaj se še lahko zgodi čez deset ali dvajset let," je v nedavnem intervjuju za nemški poslovni časnik Handelsblatt opozoril predsednik nadzornega sveta Eona Karl-Ludwig Kley.
37