Tudi Japonska razmišlja o vrnitvi k jedrski energiji

Japonska vlada o vrnitvi k jedrski energiji razmišlja predvsem v luči občutnega skoka stroškov uvoza električne energije, ki je posledica vojne v Ukrajini.

Ker je "ruska invazija na Ukrajino močno spremenila energetsko pokrajino", mora "Japonska imeti v mislih potencialne krizne scenarije v prihodnosti", je posvaril Kishida.

"Kar zadeva jedrske elektrarne, si bo vlada poleg zagotavljanja delovanja desetih reaktorjev, ki so vnovič priklopljeni v sistem, prizadevala narediti vse, kar je treba, za ponovni zagon preostalih reaktorjev, ki so varni po oceni pristojne državne jedrske službe," je napovedal.

Ob tem je pozval k premisleku o "gradnji jedrskih reaktorjev naslednje generacije, opremljenih z novimi varnostnimi mehanizmi", pa tudi o "čim večji uporabi obstoječih jedrskih elektrarn". Konkretnih sklepov stroke si želi do konca letošnjega leta.

Aktivno deluje 33 reaktorjev

Japonska, ki si želi do leta 2050 postati ogljično nevtralna država, se je tako kot mnoge druge države po začetku ruske invazije na Ukrajino pred šestimi meseci znašla v stiski pri oskrbi z energijo. Poleg tega se je tudi ta država poleti borila z rekordnimi temperaturami, zaradi česar so oblasti prebivalce pozivale, naj varčujejo z elektriko, kjer je to mogoče.

Jedrska energija pa tam ostaja občutljivo, celo kontroverzno vprašanje, potem ko je cunami marca 2011 povzročil jedrsko katastrofo v elektrarni Fukušima, ki predstavlja najhujši tovrstni dogodek po Černobilu.

Tokio je tedaj odredil zaprtje mnogo jedrskih reaktorjev, skupaj 33 pa jih je zdaj ponovno delujočih, četudi ne skozi vse leto, zaradi česar je država močno odvisna od uvoza fosilnih goriv. Pristojni regulator je odobril zagon še sedmih reaktorjev, kar pa je naletelo na nasprotovanje lokalnih skupnosti.